Intuicija prinaša smisel, obilje, radost, blagoslove. Razkrije vam skrivnosti obstoja, prinaša izjemno tišino, spokojnost, ki je nič ne more zmotiti in vam je nihče ne more odvzeti. Ko se razcveti, ko postane nenehno dostopen vir, lahko zaprete oči in se ji prepustite. Vedno vas bo usmerila pravilno.

Je vaš notranji vodnik. Ko začne delovati, ne potrebujete nobenega zunanjega guruja, ki bi vam svetoval.

Kot pravi Osho, ko bo vaša intuicija začela delovati, boste prvič zares postali človek. Tukaj so trije njegovi nasvetu, kako lahko prebudite svojo intuicijo:

1. Zaupajte svojemu notranjemu vodniku

V sebi imate vodnika, a ga ne uporabljate. In ker ga že tako dolgo ne uporabljate, se nemara niti ne zavedate, da je v vas.

OGLAS

Carlos Castaneda v svoji knjigi opisuje, kako mu je njegov učitelj, Don Juan, naročil, naj opravi čudoviti poskus. Šlo je za enega od njegovih najstarejših poskusov. Neke temne noči je Castanedov učitelj na zelo strmi, nevarni stezi, kjer ni bilo luči, rekel: »Preprosto verjemi v notranjega vodnika in začni teči.«

Bilo je nevarno. Pot je bila strma, neznana, obdana z drevesi, grmičevjem, brezni. Lahko bi padel kamor koli. Celo podnevi je moral človek previdno stopati po tisti poti, ponoči pa je bilo vse temno. Ničesar ni videl, njegov učitelj pa je ukazal: »Ne hodi, teci!«

Ni mogel verjeti! Početje je bilo preprosto samomorilsko. Prestrašil se je – ampak učitelj je stekel. Stekel je kot podivjana žival in pritekel je nazaj. Castanedi ni bilo jasno, kako mu je to uspelo. Ni le tekel v tej temi, ampak je vsakič pritekel prav do njega, kot da vidi.

Castaneda je postopno zbral pogum. Če je uspelo starcu, zakaj ne bi njemu? Poskusil je in postopno začutil svojo notranjo luč. Potem je začel teči. In to morate storiti tudi vi.

Kadar ste zbegani v položaju in ne morete videti, kako bi se izvili iz njega, ne razmišljajte. Prepustite se globokemu stanju nemišljenja in dovolite notranjemu vodniku, naj vas usmerja.

Na začetku vas bo strah in občutili boste negotovost. A kmalu, ko boste vsakič prišli do pravilnega sklepa, ko boste vsakič prišli do pravih vrat, se bo vaš pogum okrepil in začeli boste zaupati.

2. Merilo naj bo sreča

Ali človeku, ki ga v življenju vodi intuicija, vedno uspe? Ne, je pa vedno srečen, ne glede na to, ali je uspešen. Človek, ki ne živi intuitivno, pa je ves čas nesrečen, ne glede na to, ali je uspešen.

Uspeh ni merilo, saj temelji na številnih stvareh. Sreča je merilo, ker je odvisna samo od vas. Mogoče vam ne uspe zaradi drugih tekmecev. Četudi delujete intuitivno, so lahko drugi bolj pretkani, premeteni, preračunljivi, nasilni, nemoralni. Zato je uspeh odvisen od številnih drugih stvari; je družbeni pojav.

Vaš um naj bo jasen, ne usmerjen k uspehu. Uspeh je največji poraz na svetu. Zato ne skušajte uspeti, sicer boste poraženec.

Razmišljajte o tem, da bi bili blaženi. Vsak trenutek razmišljajte, kako bi bili vse bolj blaženi. Potem bo lahko ves svet rekel, da ste poraženec, a ne boste. Dosegli boste svoj cilj.

3. Berite poezijo

Pravzaprav je veliko stvari, ki jih v zahodnjaških jezikih ni mogoče opisati, kajti vzhodnjaški pristop k resničnosti je v temeljih drugačen. Včasih se zgodi, da lahko na isto stvar gledamo vzhodnjaško in zahodnjaško. Na površju se utegne ta stvar v obeh primerih zdeti enaka, a ne more biti. Če bi se malce poglobili v stvari, bi našli velike razlike – neobičajne, ampak izjemne.

Dober primer je znan haiku Baša, zenovskega mistika in učitelja. Zahodnjaškemu umu oziroma umu, ki se je učil zahodnjaško, se zadeva ne zdi kot primer izjemne poezije.

Prisluhnite ji zelo tiho, kajti ne gre za primer tega, čemur pravite izjemna poezija, ampak gre za mogočno spoznanje – kar je precej pomembnejše. Gre za izjemno pesništvo, ki pa ga lahko občutite zelo prefinjeno. Intelektualno pesmi ni mogoče razumeti; razumete jo lahko samo intuitivno. Tu je haiku: