OGLAS

Ali so lahko ta učenja Sveti Vodič v času skrbi?

“Dvigni svoje besede, ne glasu. Dež je ta, zaradi katerega rastejo rože, ne grom.” Rumi

Starodavna pot Sufizma ali Tasawwuf kot je poznana v Muslimanskem svetu, je notranja dimenzija islama, še posebej Islamskega misticizma. Tisti, ki prakticirajo Sufizem, hočejo najti resnico božanske ljubezni in znanja skozi neposredno osebno izkušnjo Ljubljenega. Je zelo zadovoljujoča, globoko predana in pogosto zahtevna pot, vendar pa ta z ogromnimi nagradami.

Sufizem je pot do Boga preko čustev in duhovnosti namesto skozi razmišljanje in slavi intimni odnos iskalca z Alahom. Starodavna mistična učenja in prakse Sufijev so zelo primerna za današnje iskalce in vam lahko pomagajo poglobiti vašo duhovno prakso ali jo dvigniti na nov nivo.

Prižigati vnemo

Nekatere duhovne poti se zelo osredotočajo na um s prakso katere cilj je očistiti mentalno stanje, slabe misli in doseči mirno ravnovesje. Te mirne, meditativne prakse prinašajo mirnost, spokojnost in jasnost uma. Mistične prakse Sufizma so vroče prakse na način, da delujejo s srcem in vnemajo strastno, divjo ljubezen.

Po Rumiju, prevajalcu in dobro poznanem duhovnem učitelju, učenjaku in mistiku, Andrew Harvey, opisuje pot Sufijev takole:

OGLAS

»Je pot do srca src, do najbolj neposredne, intenzivne izkušnje posameznikove svete identitete.«

Tukaj je nekaj modrosti iz te ekstatične in čudovite poti.

Ljubezen leži v središču Sufijske tradicije. Ljubezen je razlog zaradi katerega smo tu. Resnično smo najpreprosteje tu na Zemlji, da se učimo o ljubezni. Ko izkušamo višjo ljubezen in se učimo odpreti k dajanju in prejemanju ljubezni, nam je povedano, da vidimo ‘Božji obraz’. Vidimo mnoga obličja Božanskega v vsem kar srečamo in znotraj sebe. Dokončno dosežemo stopnjo, kjer več ne vidimo ‘mnogo’, temveč namesto tega vidimo ‘eno’.

Sufiji pravijo, da je razlog celotne kreacije, da je popolno Bitje želelo spoznati Sebe in je to storilo tako, da je prebudilo ljubezen iz Svoje narave in ustvarilo iz sebe Svoj predmet ljubezni, ki je lepota. Derviši s tem pomenom salutirajo drug drugemu s tem ko pravijo: »Ishq Allah Ma’bud Allah«, »Bog je ljubezen in Bog je ljubljeni«. – Knjiga V, Ljubezen, Človeška in Božanska, s. 144

1. Predaj se ljubezni

Sufiji govorijo o popolnem uničenju sebe v Ljubljenem skozi pot Ljubezni. Dr. Javad Nurbankhsh iz Nimatullahškega Sufijskega Reda pravi v eni svojih razprav, da je lahko človeška ljubezen klasificirana v tri osnovne kategorije. Prva oblika ljubezni je prijateljstvo, ki temelji na družbenih običajih, kjer se dva človeka obnašata v skladu s tem principom:

»Ljubim sebe, tebe zaradi tebe; ljubiva drug drugega, vendar pa nimava pričakovanj drug do drugega.«

Ta oblika ljubezni je ta, ki je običajna med ljudmi, katerih odnos teži k temu, da bi bil del te narave.

Druga oblika ljubezni temelji na bolj trdnih temeljih in ti ki živijo skupaj po navadi izkušajo to vrsto ljubezni:

»Jaz za tebe, ti za mene; ljubiva drug drugega, imava skupna pričakovanja drug do drugega.«

Ta oblika ljubezni vključuje globoko ljubezen, kot tudi ljubezen, ki jo je moč najti v večini družin in vključuje čustveno dajanje in jemanje na bolj ali manj enakih temeljih.

Tretja vrsta ljubezni presega vse običaje, ki temeljijo na medsebojnih pričakovanjih, ki temelji na sledečem principu:

»Jaz sem za tebe, ti si kdorkoli že izbereš, da si; Sprejemam karkoli si želiš brez kakršnih koli pričakovanj.«

Sufi se odziva z ljubečo prijaznostjo proti tem, ki mu škodujejo, saj vidi vse v sebi in sebe v vsem in zaradi tega je povedano, da je najvišja oblika človeške ljubezni »Sufijeva ljubezen«.

2. Čantaj Božansko ime

Mnoge duhovne tradicije vključujejo čantanje božanskega ima kot del duhovne prakse za doseganje božanskih kvalitet in očiščenja uma. V Hindujski religiji je praksa čantanja 108 imen božanskega slavljena v starodavnih zapiskih kot najboljši način, da se soočimo z izzivi.

»Srce postane spokojno skoz spominjanje Alaha – Qur’an 13:28«

Čantanje manter pomaga pri koncentraciji in razvoju uma. Za prakso čantanja je povedano, da preobraža osebno vibracijo, energizira njihove čakre in dviguje njihov um, telo in duha na višji nivo zavesti.

Sufizem popelje to en korak dalje z bolj ekstatičnim čantanjem, kot večina tradicij in tudi z ritualnim plesom. Privrženci so absorbirani v ritmično ponavljanje imena Boga ali njegovih atributov. Spominjanje Božanskega zapolni vaše življenje s svetostjo in vzdržuje fokus na višji modrosti stran od malo umskih skrbi jaza. Nekatere čudovite sufijske mantre so: La ilaha illa’llah in mantra: Bog je ljubezen, ljubimec in ljubljeni: Ishq allah mahbud lillah.

Sufiji prakticirajo Dikhr, prakso predanosti spominjanja na Boga. Izvaja se s ponavljanjem invokacij imen in atributov Boga in temelji na Qu’ranskem verzu v katerem Bog pravi: »Spomni se mene in jaz se bom spomnil tebe.«. Izvaja se bodisi individualno ali v skupinah. Bog je ljubezen, ljubimec in ljubljen. Ishq je beseda za njegovo vneto predanost in ljubezen, ki jo iskalec ima za Božansko in Sufiji govorijo o tem, da postanejo pijani od božanske ljubezni.

3. Delo s tvojimi sanjami

Starodavni Sufiji so se obrnili na svoje sanje za vodstvo, jasnost in modrost. Bile so pomembno orodje, ki jim je pomagalo na njihovi duhovni poti. Sufijska tradicija ima dobro razvito filozofsko psihologijo, ki vključuje interpretacijo sanj.

Ko spimo se vrnemo tja, od koder smo prišli. Počivamo na rokah inspiracije. To je močan čas za duhovno rast, zdravljenje in obnavljanje. Še enkrat postanemo nedolžni in ko se prebudimo, imamo lahko jasne odgovore na mnoge življenjske izzive. Vzemite se nekaj časa, da se spomnite vaših sanj, ko ste prebujeni in skozi to, da jih delite z drugimi, poglobite svoje razumevanje modrosti, ki prihaja skozi vaše stanje sanjanja. Sanjski svet je pomemben portal do Božanskega in do višjega vodstva. Sufijski pristop k znanosti sanj pravi, da bi naj delili svoje sanje z duhovnim učiteljem, ki lahko da božansko interpretacijo vaših sanj, namesto da se zanašate na splošne interpretacije.

4. Vstopite v Predajo in Služenje

Bistveno sporočilo Sufizma je spomniti se boga in služiti drugim. Resnična praksa predaje je služenje. Če želiš služiti ljubljenemu, moraš služiti drugim. V nesebičnem služenju začnemo videti sebe jasno. Grob ego postaja mehak in naučimo se ponižnosti, nežnosti in ljubezni. Ostro obsojanje, aroganca in razcepljujoče kvalitete so razredčene v reki naših namenov pomagati drugim. Stebra dvojčka Sufizma sta nesebično služenje in ljubezen. Le ta, ki ljubi, lahko služi.

Sufi je ljubimec Boga in prav tako kot katerikoli drugi ljubimec, dokazuje svojo ljubezen z nenehnim spominjanjem svojega Ljubljenega. Ta konstantna pozornost Bogu ima dva učinka: ena navzne in druga navznoter. – Dr. Javad

5. Veselje v Rumiju

»Tvoja naloga ni iskati ljubezen, temveč le samo iskati in najti vse ovire znotraj sebe, ki si jih izgradil proti sebi. – Rumi«

Najpomembnejši od Sufijskih pesnikov je pesnik iz 13. stoletja, Jalaluddin Rumi. Rumi je verjel strastno v uporabo glasbe, poezije in plesa kot poti za doseganje Boga. Za Rumija je glasba pomagala privržencem, da osredotočajo svoje celotno bitje na božansko in ko to počneš tako intenzivno, se duša tako uniči in ponovno rodi. Praksa vrtečih se dervišev se je razvila v ritual in iz teh idej in Rumijevih učenj, je postala osnova reda Mevlevi.

V Mevlevski tradiciji se iskalec poda na mistično potovanje duhovnega vzpona k Bogu skozi preobrazbo uma in srca. Raste skozi ljubezen in sprošča ego, kjer pride do tega, da najde resnico in se potem vrne, da bi bil v služenje celotni kreaciji.

Rumi je bil zelo vplivna osebnost na Vzhodu. Kot Andrew Harvey, Rumijev prevajalec in avtor Poti Strasti: Slavljenje Rumija, izpostavlja:

Njegove Ode so bile čantane na romanjih stoletja dolgo in so jih peli z najvišjim spoštovanjem, od Tangira do Kaira, Lahora in Sarajeva, do najponižnejših, najbolj oddaljenih vasi Afganistana, Turčije, Irana in Indije. Noben drug pesnik v zgodovini, niti celo Shakespeare ali Dante, ni imel tako poveličevanega in obširnega vpliva.

Andrew Harvey verjame, da je Rumi naš sveti vodnik za današnji s težavami posejan svet in je ta, ki lahko popelje stran od zla Kapitalističnega materializma. Rumija vidi kot:

»… bistvenega vodnika do nove mistične renesanse, ki se bojuje, da bi bila rojena danes. On je duhovni navdihovalec 21. stoletja.«

6. Umreti preden umreš

Sufiji so ljubimci življenja in ne izbirajo kateri aspekt življenja naj slavijo. Vse v življenju daje razlog za slavljenje. Za Sufija bi lahko bil vsak trenutek zadnji trenutek. Torej je pomembno prisoten v vsem življenju in živeti kot če bi lahko umrl v tem trenutku, s čistim lastnim srcem, lastnimi dobrimi dejanji in svojimi odnosi v miru.

To je podobno Tibetanskemu učenju o življenju in smrti. Sufiji verjamejo, da nam Bog lahko da moč, da ubijemo svoj ego in nam omogoči, da »umremo preden umremo«. V bistvu je to učenje o čaščenju življenja in življenju v hvaležnosti in ponižnosti.

7. Častite Božansko Ženskost

»Ženska je sevanje Boga, ona ni tvoj ljubljeni. Ona je kreator – lahko bi rekli, da ni ustvarjena – Rumi.«

Sufizem je vedno častil Božansko Ženskost. Je ezoterični aspekt pozunanjene patriarhalne religije, dejansko Božanska Ženskost počiva v središču Islama, nekateri pravijo, da je sočutno srce Islama. Božanska Ženskost se v Islamu manifestira metafizično in v notranjem izrazu religije. Ko častimo Božansko Ženskost, se odpremo k prejemanju višjega znanja.

»Sufizem ceni ezoterično skrivnost ženske, celo skozi Sufizem je ezoterični aspekt navidezno patriarhalne religije. Muslimani molijo pet krat na dan obrnjeni proti mestu Meka. Znotraj Mošej je niša ali vrzel, ki se imenuje Mihrab – navpični pravokotnik, ki je zakrivljen na vrhu, ki kaže nasproti smeri Meke. Sufiji vedo, da je Mihrab vizualni simbol abstraktnega koncepta: transcendentalna vagina ženskega aspekta božanskosti. – Laurence Galian«

Resnično delo je v srcu

Rabisa Basri je bila Muslimanski svetnik in Sufijski mistik in se jo spominja kot enega velikih svetnikov 8. stoletja.

“Resnično delo je v srcu:
Prebudi svoje srce! Ker ko je srce popolnoma prebujeno,
potem ne potrebuje prijatelja.” – Rabia Basri

Izvirni Sufiji so bili mistiki. Ljudje, ki so sledili pobožno obliko Islama in ki so verjeli da je lahko neposredna, osebna izkušnja Boga dosežena skozi meditacijo.

Za mnogo ljudi, ki so zbegani na svetu, Sufijska pot označuje pot nazaj k združitvi z Ljubljenim in na tem potovanju se vse religije šibijo in edino ljubimec in ljubljeni ostane.

“Moje srce je postalo sposobno vsake oblike: je pašnik za gazele in ženski samostan za Kristjane in tempelj za idole in romarje Ka’ba in plošče Toraha in knjigo Koran. Sledim religijo Ljubezni: katerakoli pot že Ljubezniva kamela izbere, je to moja religija in vera.” Ibn Arabi

Avtor: Azriel ReShel
Vir: https://upliftconnect.com/sufi-teachings-light-your-way/