Empati se učijo preko kvantne prepletenosti

Empati čutijo čustva drugih znotraj sebe, kot svoja lastna, torej v čustvih ne v umu kot misel. Možnost tega je lahko samo ena, namreč ta, da so v smislu kvantne prepletenosti povezani s čustvom nekoga drugega. Ne sicer vedno, a ko se to zgodi, je to, to.

Biti kvantno prepleten v fiziki pomeni, kvantno prepleten in superpoziciji z delcem, ki je oddaljen, kar enostavno pomeni, da imata oba delca iste lastnosti. Pa jih imata res, ali empati samo čutijo, da so povezani, kvaliteta tega, kar čutijo pa je samo odvisna od tega, koliko prečiščeno zavest imajo?

Mi vsi, človeška rasa, smo kvantni računalniki, vsak posebej in vsi skupaj. Vsak posebej iz razloga, ker imamo vsi to čudovito lastnost, kot empati, pri empatih je le zavest bolj prečiščena na delu zaznavanja občutkov, čustev, misli ipd. drugih ljudi. Kot človeška rasa pa, ker smo vsi priklopljeni na občutek Jaz sem, ki je enak znotraj vseh, vendar pa se izraža drugače, ker ima vsak drugače očiščen kanal in je stabilnost in moč njegove povezave s tem občutkom drugačna.

Čistost kanala je izredno pomembna za stabilnost povezave, hkrati pa za točnost tega, kar se preko nje prenaša. In če je zavest, ki tvori in ki je kanal, preveč obremenjena z umazanijo oz. z delci, ki ne dovolijo pretoka in ne stabilnosti, je povezava šibka, hkrati pa tudi informacije, ki prehajajo skozi niso natančne.

Natančnost informacij je pogojena z interpretacijo tega, ki jih sprejema. In če je njegova individualna zavest preveč prepletena z mislimi, čustvi, občutki, idejami, zamislimi oz. z drugimi besedami preveč navezana na vse to, potem je interpretacija preveč obremenjena z osebnim materialom.

Dosti ljudi, kljub temu, da imajo to sposobnost in vsekakor izkušajo kvantne prepletenosti, je preveč okupiranih s sabo in svojim doživljajskim svetom in ne more izkušati čistosti in jasnosti, kot to lahko empati. Empati namreč lahko zaznavajo sebe kot vse kar je, kar je sicer odvisno od notranjega spoznanja empata, vendar pa jim ta opcija daje možnost, da je njihov fokus bolj na višji zavesti.

Vsekakor govorimo o načinu, kot ga pojmuje kvantna fizika, torej o superpoziciji in o vseh teh čudovitih stvareh, ki jih le-ta raziskuje. Različno je le besedišče in pogled na delce oz. na valovanja, ki jih obravnava.
V zavesti empata so misli, čustva, zamisli, ideje, koncepti predstavljeni kot objekti, kar je spet odvisno od spoznanja empata. Vendar pa se ne gre za nič drugega, kot učinke, kot jih opisuje kvantna fizika.

To, da so misli finejše od kakršnega koli delca ali znanega valovanja že vemo, trenutna znanost pa niti nima instrumentov, da bi le to, lahko izmerila. Vsekakor pa z njimi operira, vsaj ko se ukvarja s spoznanji, znanstvenimi prebliski in drugimi intuitivnimi zaznavami.

Ker znanost oz. večina znanstvenikov ne gleda na kvantni svet iz perspektive kot fragmentov energije, ki so lahko takšni oz. drugačni, torej valovi ali delci ali karkoli drugega, je težko verificirati takšen pogled na svet. Znanstvena paradigma sili in rine v materialni vidik sveta, kar ji odvzema velike možnosti, kljub temu, da so na svetu obstajali znanstveniki in prepričan sem da obstajajo tudi sedaj, ki na takšen ali drugačen način komunicirajo z zavestjo.

Eden znamenitih je bil Nikola Tesla, ki je javno izjavil, da se je pogovarjal z elektriko, mnogi znanstveniki se pogovarjajo z nevidnimi poljem preko intuicije, prebliskov, uvidov in navodil.

Vem, da je težko sprejeti, da smo vsi enaki in imamo vsi neko unikatno lastnost, s katero se da razložiti naravo resničnosti. Tudi ljudje v umobolnicah, ki so, vsaj nekateri, zelo močno povezani z nematerialnim svetom in s tem zavedanjem. Za to, da bi bili »normalni« jim manjka le trening, kako se obnašati in komunicirati s tem svetom.

Vsekakor bi se dandanašnja znanost lahko veliko naučila, če bi poslušala in ne bi tako zaverovano silila v paradigmo, ki jo je oblikoval znanstveni pogled na stvari. V devetnajstem in začetku dvajsetega stoletja so ti pojavi, torej kvantni pojavi, ki raziskujejo zavest, bili del znanstvenega jedilnika, vendar pa so nekateri, ki niso imeli tovrstnih izkušenj ali pa niso mogli razumeti te narave, vse to izvzeli iz znanstvenega kurikuluma.

Govorimo Sigmundu Freudu, utemeljitelju Psihoanalitične šole v psihologiji, ki je zanikal izkušnje in dokaze ter delo mnogih, ker sam ni imel teh izkušenj, po drugi strani pa je bilo zavrženo mnogo raziskav in eksperimentov tako s prenosom energije, ektoplazmatične manifestacije in energetsko-telepatskih fenomenov iz nematerialnega sveta.

Takšen odnos do te tako pomembne teme je osiromašil ne samo znanost, temveč tudi ves svet, ki je v teh letih aktivno komuniciral s svetom duha in tudi svet duha se je trudil, da bi prenesel v našo resničnost kolikor se le da dokazov, da obstaja. Težava so bili mnogi šarlatani in drugi, ki so prirejali svoje seanse in v njih vnašali mnoge lažne manifestacije od papirja do raznih svetlobnih efektov in zaradi tega zavrli in osmešili ter povzročili, da so bili zavrženi eksperimentalni dokazi Meyersa, Mezmerja, Jugna in mnogih drugih.

Škoda, da se znanost obnaša, kot da ji je vseeno glede resničnih fenomenov, od katerih se nekatere od njih da dokazati, namesto, da bi kljub težavnosti in morebitni lažnosti vseeno raziskala to, kar je pred njo, saj zaradi tega izgubljamo vsi.

Morda sedaj, ko je fizika in znanost napredovala tako zelo, da ima nekatere instrumente in da se da razložiti nekatere resnične fenomene skozi oči znanosti, ne bo prepustila fizičnih dokazov v človeški formi tistim, ki o teh fenomenih govorijo kot o ne pristnih in bo začela raziskovati tudi subjektivne resničnosti, kajti prav te raziskave, lahko tem znanstvenikom pomagajo še bolj razsvetliti fenomene, ki jih raziskujejo prav v objektivni resničnosti.

Naj samo omenim, da je bil Nikola Tesla uk Sanskrta in je črpal mnoge navdihe od tam, hkrati pa se je dobil tudi s Swamijem Vivekanando, katerega prisotnost mu je nedvomno pomagala razbistriti dvome, priznanja pa so mu dali tudi na Tibetu, pa tudi pri mnogih drugih znanstvenikih so odkrili povezano z mističnim svetom.

Za znanstvenike, ko morda to berete, verjetno tudi vi veste, da vam lahko bližina nekih kolegov pomaga zbistriti um in jasnost. No, pri Swamiju Vivekanandi, ki je imel zelo jasno polje zavesti in je skozi njegov kanal prihajalo mnogo jasnosti, se je človek lahko oddahnil od notranjih napetosti in v sproščenosti dobil tisto jasnost, ki jo potrebuje.

Pomen notranje sproščenost in jasnosti nedvomno poznate tudi sami, pri svojem znanstvenem delu. Vaše delo je nedvomno pomembno, a teh dveh lastnosti vsekakor ne morete zanikati, saj so drugače vaša spoznanja, motna, napačna ali jih sploh ni.

Ne glede na vse pa, vsi na koncu dobimo spoznanje od tam, iz področja, ki je onstran našega zavedanja. Ni vse skrito v možganih in naši vsakdanji kogniciji in razmišljanju. Mnogo nas je navdihnjenih od Duha in kanalizira razne informacije in energije iz nivoje višje zavesti, tudi za znanost, ki potem lažje vidi in sliši, kar je pomembno za spoznanje. Od Duha pa ste vsekakor navdahnjeni tudi vi, samo da tega morda ne veste.

Spoznanje nikoli ne prihaja iz možganov, temveč skozi možgane. Možgani so, kot je to rekel Tesla, le antena. In kot je rekel on, bo znanost neverjetno napredovala in pa tudi človeštvo samo, ko bo zakorakal v duhovni svet. Empati, kot tudi vsa druga bitja, so neverjetna priložnost, da tudi znanost uvidi za kaj se pravzaprav v tem svetu gre.