Feniks

OGLAS

Vstani, kot feniks iz pepela;

Ne boj se prahu, ki se za tabo vali.

Izberi, v kaj bi rada  verjela, kje so višave, kjer se pamet duši pokori.

OGLAS

Oči zrejo v daljave, duša skriva se, pamet molči.

Nekaj vstaja iz pepela, le bled odsev včasih iskrivih oči.

Takrat, ko boš najmanj verjela,

bežala, da te svet v coni udobja ne dohiti,

biseri zasijejo iz pepela, da osvetlijo neznane smeri.

Srce zbira, lepi drobce, se pamet počasi pokori,

ko še bled odsev se v iskrah izgubi;

Vstani !

In bodi srečna v prepričanju, da so to tvoje prave poti!