Anastasija živi v ruskem gozdu popolnoma sama, nima bivališča, skoraj ne nosi obleke in si ne dela zalog hrane. Je potomka ljudi, ki so tam živeli tisočletja in so bili verjetno predstavniki neke druge civilizacije. Neopazni hodijo med nami, saj si prizadevajo biti na zunaj taki kot običajni ljudje, v krajih svojega stalnega bivanja pa se zlijejo z naravo.
Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja ruskega poslovneža Vladimirja na plovbi po sibirski reki Ob v obrežni vasi ogovori preprosta mlada ženska, ki se predstavi z imenom Anastasija. Z njo se odpravi v sibirsko pragozdno tajgo, da bi si ogledal neko posebno, zvenečo cedro.
Anastasijini predniki v cedrovem gozdu živijo že tisočletja
Po poti jo Vladimir vpraša, kako dolgo že živi v tajgi. Pripoveduje mu o svoji družini, ki že več rodov živi v cedrovem gozdu, po besedah njenih prednikov že tisočletja. Z ljudmi iz naše civilizirane družbe imajo zelo malo neposrednih stikov. Sami ne hodijo v vasi in mesta in srečujejo ljudi le, ko ti prihajajo v njihova naselja kot lovci ali prebivalci drugih zaselkov.
Njihova bivališča je zelo težko najti. O navzočnosti človeka na takem kraju govori le nedoločljiva urejenost in posebna lepota. Taka je bila Anastasijina sibirska jasa. Anastasija se je rodila tam in je zato v celoti zlita z naravo. V nasprotju z znanimi puščavniki se ni umaknila v divjino le za določen čas kot oni. Rojena v tajgi, le na kratko obišče naš svet.
Magična lepotica
Anastasija je mlada ženska z dolgimi, zlatimi lasmi in prekrasno postavo. Njena lepota ni običajna. Prav vse na tej sibirski puščavnici je privlačno in magično.
Njen obraz ne pozna lepotil. Ima pravilne poteze, nežno kožo, ki še zdaleč ni podobna od vetra otrdeli koži prebivalcev odročnih sibirskih krajev. Njene velike sivo-modre oči izžarevajo dobroto, njene ustnice se rahlo vihajo v nasmeh.
Anastasijin dom
Njen dom je manjša urejena jasa, rože med veličastnimi cedrami in nikjer nobene stavbe. Celo zavetja iz vej ni nikjer. Sploh ničesar ni! Niti najpreprostejšega začasnega ležišča. Ko se začne mračiti, Anastasija leže k počitku v enega od zavetij, ki ga je naredila kakšna žival. Najpogosteje je to brlog. Kadar je toplo, lahko spi kar na travi.
Zjutraj, ko se zbudi, se najprej burno razveseli vzhajajočega sonca, novih poganjkov na vejah in rastlin, ki so pokukale iz zemlje. Dotika se jih, jih boža, včasih kaj popravi. Nato steče k mladim drevesom in jih z dlanjo treplja po deblu. Iz trepetave krošnje pada nanjo nekaj, kar spominja na pelod ali roso. Potem leže v travo in se z užitkom kakšnih pet minut preteguje. Videti je, kot bi se njeno telo prekrilo z vlažilno kremo. Nato steče do bližnjega jezera, čofota po vodi in se potaplja.
Popolno sožitje z naravo
Pri človeku naše civilizacije se možgani ukvarjajo z najrazličnejšim urejanjem svojega življenja, kako priskrbeti hrano in zadovoljiti svoje spolne nagone. Anastasija sploh ne zapravlja časa za take stvari. Anastasija nikoli ne razmišlja o oblačilih ali hrani. Najpogosteje hodi na pol gola ali povsem gola. Njena hrana so cedrovi oreščki, nekakšna zelišča, gozdni sadeži in gobe. Gobe uživa samo suhe. Sama nikoli ne nabira ne gob ne oreščkov, ne dela si nobenih zalog, niti za zimo ne.
Anastasija ima nenavadne sposobnosti, toda v njej ni ničesar nadnaravnega
Včasih se zdi, da njene sposobnosti, opisane v knjižni uspešnici Anastasija, presegajo meje razumevanja običajnega človeka. Toda prav tak Vladimirjev odnos do nje jo najbolj vznemiri in vznejevolji. Drugače kot znani ljudje z nenavadnimi sposobnostmi, ki si radi nadenejo sij skrivnostnosti, izjemnosti, si mu Anastasija ves čas prizadeva pojasniti, razkriti način delovanja svojih sposobnosti, dokazati, da ni v njej ničesar nadnaravnega, da je samo človek.
Vladimir pri njej preživi tri dni in z njo spregovori o številnih življenjsko najbolj pomembnih temah. Puščavnica mu pokaže, kako z »žarkom« gleda na daljavo in pomaga ljudem, kako delujejo čustva, kako lahko človek razvija svoje naravne zmožnosti preprosto z negovanjem odnosa z rastlinami na svojem vrtu, kako je treba vzgajati otroke, kako bi lahko precej zmanjšali onesnaženje, kako lahko s svojimi predstavami oblikujemo prihodnost in še marsikaj.
Začutite utrip življenja v sožitju z naravo, ki preveva srce z mirom in ljubeznijo, kjer s slikanjem podob uresničujemo novo prihodnost.
Več v knjigi Anastasija – Energija tvojega rodu >>
Napisala Kaja Regula
