Limona ima trikrat manj vitamina C kot zelena paprika

OGLAS

Glavni vir vitamina C v prehrani Slovencev je krompir, vendar zgolj zaradi pojedene količine, ne ker bi vseboval veliko vitamina C. Na vrhu lestvice sadja in zelenjave z največ vitamina C so namreč zelena in rdeča paprika, ribez, kivi in agrumi.

To sta dve izmed dejstev, ki so jih med laboratorijsko predstavitvijo določanja vitamina C v izbranem sadju in zelenjavi navedli strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko. Po besedah Igorja Pravsta z inštituta je, recimo, v limoni med 50 in 60 miligrami vitamina C na 100 gramov, kar je trikrat manj kot v zeleni papriki, ki ima okoli 190 miligramov vitamina C na 100 gramov. Sledijo rdeča paprika (150 mg), kivi (med 90 in 100 mg), agrumi (limona, mandarina, pomaranča, grenivka, ki imajo med 40 in 60 mg, granatno jabolko, jabolko. Paradižnik ima nekje 20, 30 miligramov vitamina C, kar je občutno manj, na drugi strani pa imajo veliko likopena.

“Seveda ne pomeni, da so sadeži, ki imajo manj vitamina C, manj koristni za zdravje. Različni sadeži vsebujejo različne koristne snovi,” je poudaril Pravst in opozoril pred prehitrimi sklepi. “Treba je kombinirati različne sadeže in telesu priskrbeti različne snovi za delovanje in ohranjanje sadja.” Dober vir vitamina je tudi kislo zelje, pri čemer je odvisno, kako je pripravljeno.

OGLAS

[pullquote]”Napačno je mišljenje, da če daš limono v vroč čaj, da se izgubi vitamin C. 80 odstotkov vitamina se ohrani”[/pullquote]

Nekatere napačne domneve
Ob tem se je Pravst dotaknil tudi nekaterih napačnih informacij, ki se širijo v javnosti. “Napačno je mišljenje, da če daš limono v vroč čaj, da se izgubi vitamin C. 80 odstotkov vitamina se ohrani,” je poudaril. Podobno napačno je tudi razmišljanje, da se s kuhanjem zelenjave izgubijo vitamini. “Zelo pomembno je uživati veliko svežega sadja in zelenjave, a ne drži, da s kuhanjem uničimo vse snovi. S kuhanim korenjem je, recimo, izkoristek beta karotena, torej provitamina A, nekajkrat boljši, kot če ga uživamo surovega. Tudi krompirja ne uživamo surovega, tudi kuhan je še vedno pomemben vir vitamina C.”

Na inštitutu ob tem poudarjajo, da veljajo splošne smernice, da je treba uživati raznoliko sadje in zelenjavo, njihov cilj pa je spodbuditi ljudi, da bi sadje in zelenjavo uživali kot zdravo alternativo za medobroke. “Zvečer pred televizijo je na koščke narezana pomaranča veliko boljša alternativa kot čips.”

Najbolj koristno je uživanje nepredelanega sadja in zelenjave
V zadnjem času je veliko govora tudi o smutijih in drugih napitkih. Kot pravi Pravst, sta nepredelano sadje in zelenjava najboljša možnost za uživanje, saj se tako v telesu najbolj prijazno sproščajo snovi iz sadja in zelenjave. “Če pojemo surovo jabolko, se sladkor v njem počasi prenaša v telo. In to je za nas boljše, kot če spijemo kozarec soka, saj pride tako sladkor v naše telo v precej krajšem času. Zato je za nas bolje, da uživamo surovo sadje in zelenjave.” Ob tem pa dodaja, da so tudi smutiji koristni, če na ta način pojemo več sadja in zelenjave, kot bi ga sicer.“Vendar pa ob tem ne smemo pozabiti pojesti tudi kaj nepredelanega,” opozarja.

Slovenci pojemo premalo sadja in zelenjave
Oktobra objavljena raziskava inštituta je sicer pokazala, da le polovica Slovencev uživa sadje ali zelenjavo vsaj enkrat dnevno, pri čemer pa so občutne razlike med spoloma: po sadju ali zelenjavi pogosteje posegajo ženske. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da dnevno užijemo najmanj 400 gramov sadja in zelenjave, česar pa v večini držav ne dosegajo. Pri tem je pomembno tudi, da pojemo različne vrste sadja in zelenjave, kar v številnih državah spodbujajo z različnimi kampanjami.

“Izsledki raziskave so pokazali, da le polovica anketirancev uživa sadje ali zelenjavo vsaj enkrat dnevno. Moški tako sadje kot zelenjavo uživajo manj pogosto kot ženske. Medtem ko je bil delež žensk, ki sadje uživajo vsaj enkrat dnevno, 63 odstotkov, je bil ta delež pri moških le 45 odstotkov. Zaznali smo tudi pomembne razlike med skupinami glede na starost in izobrazbo, pri čemer je očiten trend nekoliko večje pogostosti uživanja sadja in zelenjave pri bolj izobraženih in starejših,” je bistvene ugotovitve strnila vodja raziskave Krista Miklavec z inštituta za nutricionistiko.

Ob tem Pravst poudarja, da se premalo zavedamo vloge zelenjave v zdravi prehrani. “V nasprotju s splošnim prepričanjem je zelenjava lahko še mnogo boljši vir vitaminov kot pa sadje. V Sloveniji je treba tako pogostost kot količino zaužitega sadja in še posebej zelenjave precej povečati.”