Prepričanja – 2.del

OSNOVNA PREPRIČANJA – TUKAJ IN SEDAJ

Osnovna prepričanja so prepričanja, ki smo jih pridobili v tem življenju, od spočetja dalje. Vse, kar so nas učili drugi, kar smo izkusili sami in kar izkušamo ta trenutek. Ta prepričanja smo sprejeli vase, postala so del nas tokom življenja, večinoma v otroštvu. In mnogo jih je negativnih programov, ki nam izzovejo reakcije, ki nam niso prijetne.

Ta prepričanja je najlažje preseči in spremeniti (glede na izvor), vendar se ne zanašajmo na to, da je možno kakršnakoli prepričanja spreminjati na lahek način. Potruditi se moramo, da se zavestno in predvsem na nezavedni ravni dokopljemo do reševanja negativnih prepričanj. Prepričanja se nahajajo na nezavednem nivoju, vendar jih moramo najprej »ozavestiti«, jih identificirati kot nezaželene vzorce in jih potem na različne načine odpravimo in nadomestimo s pozitivnimi prepričanji.

Pri sprejemanju negativnih prepričanj imamo določeno »olajšavo«, ki nam že kot otroku omogoča, da ne sprejmemo v sebe vse, kar se nas dotakne. To pa so prepričanja iz duše, zgodovinska ter genska prepričanja. Ta dajejo svoj pečat zmožnosti absorbirati določeno prepričanje ali pa tudi ne. Lahko bi dejali, da naš »potencial« prepričanj ali že vgrajena prepričanja pogojujejo nastanek novih negativnih ali pozitivnih programov. Nekaj podobnega se dogaja pri hipnozi. Večini je verjetno znano, da v človeka, ki ga nekdo hipnotizira, ni mogoče vstaviti programa, ki presega moralne vrednote, ki se že nahajajo v hipnotizirani osebi. Na kratko bi lahko dejali: če bi v hipnotizirano osebo vstavili program – ubijaj, tega ne bo storila, če to ni programirano v koncept njene duše. Seveda pa bo izvršila dejanje, če »ubijaj« obstaja v okviru duševnega, podzavestnega prepričanja moralnega vidika. Če je to za osebo sprejemljivo.

OGLAS

Nekaj podobnega lahko razberemo iz primera štirih otrok, ki so hipotetično rečeno deležni enake vzgoje v enakem okolju. Vzemimo primer štirih otrok, ki jim starši vcepljajo v podzavest misel o sposobnosti posameznika, v tem primeru: nikoli ne boš srečen, če boš tak kot si, nikoli ne boš nič dosegel.
– Prvi izmed otrok bo to sprejel dobesedno in bo imel prepričanje o lastni nesposobnosti tudi kasneje v življenju.
– Drugi otrok dobi enak vzorec nesposobnosti, vendar se bori vse življenje s tem programom in se trudi, da bi ga negiral, da bi dokazal, da je to prepričanje napačno.
– Tretji otrok sprejeme isti program, vendar s pomočjo druge osebe, ki mu da vzporedno z njegovim negativnim programom tudi vedeti, kako je lahko drugače, ga vzpodbuja v njegovem kreativnem namenu, razvije in poglobi obe prepričanji hkrati in nastane tako imenovani dualistični program prepričanja o eni in isti stvari.
– Četrti otrok pa ne sprejema tega prepričanja in razvije svojo osebnost in vzorce povsem na podlagi svoje lastne svobodne volje in izbire ali pa na podlagi že »vgrajenega« prepričanja, ki sedanjega negira. Tukaj lahko gre za koncept prisotnosti določenih prepričanj iz ostalih ravni ali nivojev prepričanj, ki že iz osnove lahko negirajo takšen program.

DVOJNA PREPRIČANJA

Včasih je naša podzavest lahko zelo muhasta in nam jo zagode z dvojnim prepričanjem, kar sem omenil v primeru o štirih otrocih. Tretji otrok je razvil obe prepričanji hkrati, torej da je lahko uspešen, obenem pa ima tudi prepričanje o svoji neuspešnosti. Temu rečemo dvojno prepričanje. Povsem z lahkoto lahko dojamemo, da npr. gojimo do očeta čustvo ljubezni, po drugi strani pa tudi sovraštvo. In to istočasno. Lahko pravim zato, če se le zavedamo tistega, o čemer sem govoril v poglavju o različnih vrst prepričanj. Iz naše duše lahko izvira prepričanje o ljubezni do očeta, kar je manifestacija izkušenj preteklih življenj ali pa podedovano prepričanje, v tem življenju pa si ustvarimo na podlagi nasilnih dejanj očeta program sovraštva. To ni nič nenavadnega. Resnično se med seboj izpodbijata, vendar obstajata oba, ne glede na to, da sta popolnoma diametralna glede čustev. Sami lahko občasno reagiramo na podlagi enega, ob drugi priložnosti pa na podlagi drugega prepričanja. Zatorej ne bodimo presenečeni, če bi nam testiranje prepričanj prineslo oba možna odgovora. Odločimo se seveda za enega in to pozitivno usmerjenega, torej za ljubezen do očeta.

KLJUČNA ALI TEMELJNA PREPRIČANJA

Temeljno prepričanje je prepričanje, ki je za nas bistvenega pomena. To prepričanje je navadno vzrok, sam bi dejal pravzrok – podlaga, za vsa naša naslednja prepričanja. Moramo vedeti, da ko spremenimo temeljno prepričanje, se druga negativna prepričanja spreminjajo eno za drugo … To bi bilo kot temelj hiše, ki ga zminiramo. Ko se sesuje temelj, se hiša podre.
Na ta način prihranimo mnogo časa in truda v iskanju in testiranju različnih prepričanj. Kadar iščemo temeljno prepričanje, navadno uporabljamo vprašanja: kaj je tisto, česar me je najbolj strah? Kaj se mi najhujšega lahko pripeti ?
Vedeti moramo, da vsi strahovi izvirajo iz negativnih prepričanj in se po tem ravnati. Strah ni nič drugega kot globoko, močno, boleče čustvo predvidevanja neznanega in negativnega ali pa posledica obstoječega negativnega prepričanja.

NEKATERA NAJPOGOSTEJŠA NEGATIVNA PREPRIČANJA

VARNOST: Nikoli nisem varen. / V objemu se počutim varno. / Samo pri določenih ljudeh začutim varnost./ Varen sem, ko nisem sam. / Kadar imam denar, se počutim varnega. / Varen sem, ko sem doma. / V temi preži nevarnost. / Kadar imam nekoga, ki me ima rad, sem varen. / Ko sem sam, sem varen. / Le tako sem varen. / Vedno sem na preži …

LJUBEZEN: Ne verjamem v ljubezen. / Ni mi usojeno ljubiti in biti ljubljen. / Nihče me ne mara. / Žrtvovati se moram, da me bo(do) ljubili. / Le denar mi prinaša ljubezen. / Ko sem sam, ne čutim nikogar. / Kadar imam rad (ljubim), mi to nikoli ni povrnjeno. / Ko imam nekoga rad, me zapusti. / Resnična ljubezen ne obstaja. / Le s prilagajanjem dosežem, da me imajo radi. / Nikoli ne bom spoznal ljubezni. / Kadar ljubim, vsak zbeži od mene. / Nisem sposoben ljubiti. / Ljubezen je nekaj, kjer se vedno opečem …

SPREJEMANJE: Nihče me nikoli ne sprejme. / Če se ne lažem (z izpostavljanjem svojih izmišljenih sposobnosti,vrlin in dogodkov), me ne sprejmejo. / Sprejmem samo tisto, o čemer sem trdno prepričan. / Vse, kar ne spada v moje razumevanje, je nesprejemljivo. / Česar ne poznam, ne obstaja. / Če bom iskren, me ne bodo sprejeli. / Nihče me ne sprejema takšnega, kot sem. / Sem samozadosten. / Moja družina je ves moj svet …

DENAR: Brez denarja nisem vreden. / Denar mi daje moč. / Ko imam denar, me vsi spoštujejo. / Le z denarjem se moje sanje in želje lahko uresničijo. / Ko imam denar, sem srečen. / Z denarjem si lahko kupim vse. / Denar je sveta vladar. / Le reven sem lahko blizu Bogu. / Bogati so pokvarjeni ljudje. / Revni so ničvredni. / Bogastvo materiala je moja temeljna varnost. / Le reven lahko razumem revne. / Le revež spozna resnico …

BOJ: Življenje je ena sama bitka (boj). / Boriti se moram, da bom preživel. / Za svoje zdravje se moram boriti. / Brez boja ne bom dosegel nič. / Sposobnost boja in moči je edino pomembna vrlina človeka. / Življenje je težko. / Boj je edini način, da si izborim srečo. / Le z bojem bom uspel. / Boriti se moram za spoštovanje …

TRPLJENJE: Skozi trpljenje spoznam resnico. / V trpljenju je moč. / Trpeti moram, da se bom kaj naučil (spoznanje izkustva). / V trpljenju je Bog z menoj. / Ko trpim, sem bliže Bogu. / Le pot skozi trpljenje, je nekaj vredna. / Trpljenje je moja usoda …

SAMOTA: Vedno sem sam. / Usojeno mi je, da ostajam vedno sam. / V samoti je moja odrešitev. / Le ko sem sam, sem srečen. / Nikogar nimam. / Ko nisem z nekom, sem sam. / Biti sam, pomeni biti zavrnjen. / Sam sem, nihče me ne mara …

ŽRTEV: Jaz sem žrtev. / Žrtvovati se moram, da bom sprejet. / Za ljubezen se moram žrtvovati. / Žrtvovati se moram, da bom na koncu uspel v življenju. / Za Boga je potrebna žrtev. / Če se žrtvujem, me opazijo. / Kadar sem žrtev, me vsi pozabijo …

SAMOPODOBA – VREDNOTENJE SAMEGA SEBE: Debel sem. / Grd sem. / Star sem. / Nikoli ne bom dosegel nič. / Usojeno mi je, da nimam uspeha. / Vedno sem bolan. / Vedno lažem, ne moram iz tega. / Nisem vreden ljubezni. / Nisem vreden zaupanja. / Nisem vreden, da živim. / Nisem dovolj dober za njo (njega). / Nisem sposoben opraviti tega dela. / Ne zmorem tega. / Jezi me, ker sem tak, kot sem. / Zakaj sem se sploh rodil. / Nič boljšega si ne zaslužim. / Dvomim, da bi lahko …

SOVRAŠTVO: Sovražim mamo. / Sovražim očeta. / Sovražim vse, ki niso (ne mislijo, čutijo, vidijo …) kot jaz. / Sovražim samega sebe. / Sovražim Boga, ker dopušča … / Nikoli ne bom oprostil … / Sovražim jih, ker imajo …. / Sovražim jih, ker me ne razumejo …

ZAUPANJE: Ne verjamem, dokler se na lastne oči ne prepričam. / Zaupanje je slepo čustvo. / Ne smem zaupati besedi, videzu, teoriji … / Zaupanje me bo pripeljalo v grob. / Zaupanje me je že izneverilo. / Zaupanje je slaba lastnost. / Ne zaupam sebi, ker se moje ideje navadno slabo končajo. / Ne zaupam v Boga, ker dopušča … / Zaupam le sebi. / Nikomur ne smem zaupati. / Ko sem zaupal, sem trpel. / Zaupanje prinaša razočaranje …

OPROŠČANJE: Ne oprostim, ker so me že večkrat prizadeli. / Nikoli in nikomur ne oproščam. / Ne oprostim, ker nisem kriv. / Oproščanje je dejanje slabičev. / Če bi oprostil, bi pozabil …

POMILOVANJE SAMEGA SEBE: Ubog sem. / Nihče bolj ne trpi kot jaz. / Nihče ni nesrečen kot jaz. / Čemu imam toliko smole. / Vedno sem žalosten. / Vedno sem bolan. / Vse se zgrne name. / Vse najhujše doleti le mene. / Zapisan sem nesreči. / Preklet sem …

TUKAJ IN SEDAJ: Vedno se je slabo končalo, ko sem … / Nič ne bo iz tega, preteklost me je naučila, da je tako in nič drugače. / Moja mama je dejala … / Rekli so, da se bo zgodilo … / Izkušnje so me naučile … / Jutri bo bolje … / Nihče mi ni pomagal pred leti, ko sem …

ODGOVORNOST: Zaradi njih trpim. / Starši so krivi, da sem tak, kot sem. / Zaradi nje(ga) se mi je podrl svet. / Usoda je tako hotela. / Bog mi je namenil tako. / On me je izzval. / Svet je kriv, da je tako, kot je. / Če bi imel denar, ne bi bil nesrečen. / Zaradi službe (skrbi, denarja, alkohola, krize, drugih, staršev, partnerja …) sem agresiven …

KRIVDA: Jaz sem kriv, ker je moja hčerka (žena, mož,sosed, prijatelj …) nesrečna. / Kriv sem, da sta se starša ločila. / V meni je krivda, da si zbolel(-a). / Vedno naredim vse narobe. / Če ne bi sam storil tega, bi bilo … / Nisem dal dovolj ljubezni, zato se je ubil(-a). / Moje misli so jo (ga) odgnale od mene. / Moja dejanja so vedno vzrok za nesrečo drugih. / Zaradi mene se je zgodilo …

PREDSODKI (etnični, verski, rasni, moralni): Stereotipi Boga ni. / Bog je samo eden. / Če ne častim Boga, ne bom dosegel ciljev (ne bom zdrav, srečen, uspešen, zadovoljen) … / Vsi južnjaki so slabi ljudje. / Američani so debeli. / Črnci so neumni. / Vse hude bolezni izvirajo iz Afrike. / Vsako razkazovanje golega telesa je sramotno. / Prav je, da so jih pobili, saj niso vredni nič. / Kdor ne je mesa, ni normalen. / Vegetarijanci so miroljubni ljudje, vsejedi so morilci. / Svinjina ubija. / Kdor pije alkohol, je slab človek. / Vsi črnci resnično imajo velik…

Naštel sem le nekaj najpogostejših negativnih prepričanj, ki vzbujajo – izzovejo strah pred ponovitvijo, udejanjanjem slabe izkušnje. Ti strahovi večinoma izvirajo iz takih in podobnih negativnih prepričanj, ki nastajajo na podlagi negativnih izkušenj.

Povzeto iz knjige Pot k svetlobi – Evolucija duše skozi življenje.