Pomembnost razvoja domišljije pri majhnem otroku

OGLAS

Otrok od rojstva naprej, najprej spoznava svet z okušanjem, vse daje v usta (roke, noge, predmete). Ko gradi svoje telo je sam v procesu nastajanja. Rečemo, da je umetnik, ker je nedograjen, neizoblikovan.

Lahko imamo deset semen enega drevesa pa se bo iz vseh semen razvilo drugačno drevo. Vse je odvisno od pogojev in zasnove. Tako je pri ljudeh.

Otrok je v prvih letih svojega življenja »zasanjan« (intelektualno neprebujen). Je med svetovoma, potrebuje veliko časa in prostora.

OGLAS

Moramo mu dati »nič«, da lahko sam oblikuje svojo predstavo. Otrok mora najprej priti v svoje roke, šele nato v noge. Svet predstav razvija preko razvoja svojih udov, ki korespondira z razvojem možganov – zato čim več gibanja in čim manj besed.

Ko mu damo nedefinirano igračo on z njo nekaj naredi- uporabi svojo voljo iz katere se rodi domišljija. Otrok volje nima sam po sebi, mora se jo naučiti razvijati.

Iz dejavnosti, ki so povezane z voljo otroka, se oblikujejo tudi možganske strukture in povezave med živčnimi celicami. Če dobi definirano igračo je po navadi volja zablokirana- otrok ostane pasiven. Če dobi definirano igračo otrok, ki se ponavadi igra s preprostimi materiali, bo to igračo lahko na novo definiral oziroma jo bo vklopil v svojo domišljijsko igro, ker ima razvito domišljijo.

V predšolskem obdobju je otrok v sferi naravne domišljije, v živi sferi oblikovanja in še ni prišel do sfere predstav.
Na začetku svojega življenja je otrok v magično – mitološki fazi. V tem času slike, nehote, nastajajo iz globin otroka, ki vse doživlja oživljeno. Če se na primer udari v stol, je lahko jezen na stol, ker se je udaril – to kaže na to, da doživljanje sebe in sveta pri otroku ni ločeno. Vse doživlja kot da je narejeno iz živega. (4 letnik ko vidi gore: »so bili res močni ljudje, da so to naredili«.)

Pri starosti, približno, 3,5 let, se začnejo v otroku razvijati predstave o svetu in otrok se z njimi igra, to pomeni, da ima predstavo in predmete spremeni tako, da ustrezajo sliki domišljije (ruta je tančica, pokrivalo, krilo, vila..).

Otrok je v umetniškem procesu nastajanja. Je v sferi živega oblikovanja. Tudi zgradba njegovega telesa še ni gotova zato je, sam še v nastajanju, umetnik iz narave.

Nekateri otroci imajo težave in ne vedo, kaj naj s svojimi rokami sploh počnejo, zato je pomembno, da otroci v starosti od treh do šestih let vidijo zdravo, smiselno delo človeških rok (gospodinjenje, slikanje, modeliranje, risanje, vrtnarjenje, …).

Prav tako potrebujejo alternativo – ponudimo jim možnost ustvarjanja praznih prostorov (nedefiniran prostor in igrače), ki se napolnijo z notranjostjo in kjer zaživi domišljija

V času od 5 – 7 leta starosti začne ločevati med resničnostjo in domišljijo. V tem obdobju se začne otrok zavedati resničnega sveta. Razvije se funkcionalna igra. To je čas, ko otrok za igro ne uporablja svoje domišljije ampak usvaja svet skozi motorično – senzorično zaznavanje. V tem času se začne otrok v pravem smislu igrati.

Zgodnja povezava otroka z odslikavo stvarnosti (v detajle izdelane igrače), hromi otrokovo domišljijo. Gre za odslikavo stvarnosti. Razvojno bi naj ta proces počasi zorel do 12. leta. Metaforično, »na ta način otroka obuvamo v premajhen čevelj.« Duša je prezgodaj zožena. Ne dopušča se ji naravnega razvoja, rasti, živosti.

V času vstopa v šolo oziroma okoli 7. leta starosti, se hkrati z izzvenevanjem domišljije pojavi moč predstav, ki prinese zaznavanje resničnega sveta. Ta korak je potreben za vzpostavitev otrokove avtonomije. Brez tega se ne bi mogel sporazumevati z drugimi, ne bi znal oblikovati pojmov.

Zaznava realnosti dozori pri 12. letih. Takrat je otrok sposoben podrobno opazovati.
V tem času postane dejavna svobodna domišljija – otrok zavestno resnično razlikuje kaj je realnost in kaj domišljija in razume vzrok in posledico.

Torej, zelo pomembno je, da otroku vse do vstopa v šolo ponudimo nedokončan naravni material, ki mu omogoča lastno notranjo aktivnost – ustvarjalnost in spodbuja domišljijo.

Otrok v svoji notranjosti dopolni praznino, je duševno aktiven in tesneje povezan s svetom. Pri tem ni samo pasiven opazovalec (Npr. leseno rogovilo spremeni v sesalec).

Otrok dušo vključi v igro. Ta duševna povezanost, aktivnost, se kasneje transformira v empatijo, razvije sočutje, ker otrok spoznava materiale, les, drevesa, storže, jih ceni.

Prosta igra je neprecenljiva in nujna za ohranitev življenjskih sil. Gre za igro brez ciljne orientacije odraslega in ni poučna. Didaktične igre ne ohranjajo življenjskih sil.
Ker sodobni svet zaznamujejo slike, ki jih srečujemo povsod (revije, oglasne table, posnetki na spletu), je otrok soočen z dokončnimi podobami, ki pa hromijo otrokovo notranje oblikovanje lastnih slik.

Pomembno:

1. Zgodnja intelektualizacija ogroža razvoj domišljije pri otroku – dejstva, stvarnost.
2. Notranji organi se razvijajo do menjave zob in vse sile so usmerjene v ta razvoj. Zelo pomembno je, da te sile ohranjamo žive, mehke. Če bi od otroka zahtevali, da predela učne procese v predstavi, bi te sile oblikovanja potegnili vstran od izgradnje telesa in vzpostavljanja zdravja.
3. Ko se razvoj organov konča (okoli 7. leta starosti), so sile na voljo za ustvarjanje predstav, za intelektualen razvoj.

Otrok je do 7. leta starosti še ves v okolju in se počasi povezuje s telesom. Iz tega področja se igra in od tam izhaja domišljija.

Kako pa fantastika vpliva na razvoj otroka ?

Alica v čudežni deželi je primer fantastike. V pripovedi ni notranje povezanosti z realnim bistvom stvari in živih bitij. Gre za neresnico. Fantastika je aditivna. Zlaga posamezne elemente in tako nastajajo nesmisli, ki so neresnični.

Otroku ne ponuja realnosti, stvarnosti. Cilj otrokovega razvoja pa je, da dobi pravo sliko realnosti, a to se naj izgrajuje postopoma.

Otrok želi doživeti nekaj, kar je povezano s kvaliteto sveta iz katerega prihaja. Njegova druga potreba je, da želi živeti na Zemlji in se mora povezati z realnostjo sveta.

Fantastika otroka očara in ne zahteva notranje aktivnosti. Je kot sladkor za prebavo zato mu ponudimo prosto igro in naravne materiale, s katerimi bo razvijal svojo voljo do življenja.

Zapisala: Hadeja Adeva Horvat