Trpljenje je lahko fizična ali duševna bolečina. Je sekundarno čustvo ali čustvena izkušnja, ki izvira iz temeljnega čustva žalosti (W. Gerrod Parott: Čustva v socialni psihologiji).
Trpljenje povezujemo s strahom, telesno ali psihično bolečino, občutkom ogroženosti, krivice, neprijetnosti, ki se lahko stopnjuje. Trpljenje je dokaj pogosto prisotno v življenju vsakega človeka, lahko občasno, lahko tudi trajno. Nekatere osebe razvijejo prepričanje o nujni prisotnosti trpljenja kot občutka, ki je »usojen« v življenju posameznika.
Trpljenje se lahko izoblikuje tudi v obliki sredstva, za dosego razsvetljenja, enosti z Bogom ali določene ravni zadovoljstva. Prepričanja, ki se nanašajo na trpljenje, so navadno pogojena z vplivi okolja, torej z vplivom stanja otroka, ki ga lahko izzovejo odnosi staršev in drugih družinskih članov. Seveda pa se lahko izrazijo tudi kasneje v življenju na podlagi sprotnih slabih izkustev.
Seveda pa ni tako, da bi morali nujno trpeti za uspeh, zadovoljstvo, srečo ali ljubezen. Že pred našim štejem so hedonistične filozofske smeri v antični Grčiji in Indiji izpostavljale teorije o zadovoljstvu s čim manj trpljenja, s čimer so negirale zakone in pravila določenih religij. Trpljenje največkrat izzovemo sami in biti bi moralo »opozorilo« (kot tudi recimo bolezen), da smo nekaj počeli narobe.
Slaba izkušnja naj bi nas stimulirala k izboljšavi reakcije na določene zunanje vplive, nas poučila, da naj bo naš odziv na preizkušnjo, ko se bo (lahko tudi v drugi obliki) ponovila, pozitiven, in kot tak nam bo dal lepo – kvalitetno izkušnjo.
Trpljenje je rezultat naših nepravilnosti v odnosih z okoljem, s samim seboj in drugimi ljudmi. Torej je le »lekcija«, in ne pravilo.
Večinoma se človek prepriča v nujno prisotnost trpljenja v akutnem obdobju bolečine, bolezni, slabih občutkov, vendar je povsem jasno, da z upanjem in zaupanjem sebi, drugim ljudem in svetu ni nujno, da se bo trpljenje ponovilo. Nasprotno, z naukom, ki ga potegne človek iz trpeče izkušnje, z močjo samozaupanja bo v bodoče deloval na drugačen način in presegel potencialno negativno prepričanje o nujnosti življenja skozi trpljenje.
Povzeto iz knjige Pot k svetlobi – Evolucija duše skozi življenje
