Preden se podate na pot samoodkrivanja, je pomembno, da ugotovite, kje je vaše izhodišče. Vzemite si nekaj trenutkov in odgovorite na naslednja vprašanja iz interaktivnega priročnika za samospoznavanje Kako prebuditi svoj pristni jaz. Tako boste lažje ocenili svojo sedanjo stopnjo samozavedanja.

Kazalo

Kako dobro se poznate?

Na vsako vprašanje odgovorite z »Nikoli«, »Včasih« ali »Vedno«.

Vem, kaj najraje počnem za zabavo in kaj mi prinaša veselje.
Ni mi težko sedeti v tišini, kadar sem sam; ni se mi treba z ničimer zamotiti ali zaposliti.
Vem, kaj je zame pomembno in kaj osmišlja moje življenje.
Vem, kaj me navdihuje in razveseljuje.
Vem, kakšne so moje potrebe.
Vem, kako nekoga prositi, da zadovolji moje potrebe (ali mi pomaga).
Ko sem preobremenjen, znam prositi za podporo.
Vem, kdaj se v kaki situaciji ne počutim varno.
Vem, kdaj dosežem tako visoko stopnjo stresa ali preobremenjenosti, da ne smem sprejemati nobenih odločitev.
Vem, kaj iščem v svojih odnosih.
Vem, zakaj sem v preteklosti storil določene stvari, in razumem sebe v tistem času.
Vem, kdaj nisem prijazen do sebe (se sramujem samega sebe, se kritiziram ali primerjam z drugimi).
Vem, kdaj se mora moje telo gibati in kdaj počivati.
Vem, kdaj sem resnično lačen, kdaj pa jem zato, da se zamotim ali otopim svoja čustva.
Zavedam se svojih vedenjskih vzorcev, h katerim se zatečem, kadar sem razburjen (na primer k ledenemu molku, kričanju, odvračanju pozornosti/ disociaciji).
Vem, kdaj nekaj storim zato, da ugajam drugim, ne pa zato, ker to zares želim storiti.

Nevroznanost spreminjanja

Čeprav nas ukoreninjene navade lahko zadržujejo v starih vzorcih, ki morda ne izražajo našega pristnega jaza, pa ponavljanje preteklosti ne določa nujno tudi naše prihodnosti.

OGLAS

Možgani niso statičen, neprilagodljiv organ, ampak se lahko v življenju dejansko še spreminjajo, čemur pravimo nevroplastičnost.

Leta 1968 je Bruce McEwen odkril, da stres sicer spremeni strukturo možganov in lahko povzroči celo krčenje nekaterih območij, vendar pa ta pojav ni trajen. Pravzaprav je razkril, da so naši možgani plastični in so se zmožni nenehno spreminjati z ustvarjanjem novih nevronskih povezav ali sinaps v procesu, imenovanem nevrogeneza. S svojimi dognanji je dokazal, da so možgani odrasle osebe spremenljivi, kar je v nasprotju s prejšnjim prepričanjem, da so bolj podobni računalniku z določenim programom.

Razmislite o svojem življenju

Neštetokrat ste mislili iste misli, čutili iste občutke in ponavljali isto vedenje. S tem ste v svojih možganih napeljali poti, ki so ustvarile vašo današnjo nevrološko strukturo, ta pa vpliva na to, kako doživljate svoje življenje.

K sreči lahko posežemo v nevrološki razvoj svojih možganov in vpeljemo vsakodnevne vaje, s katerimi bomo izboljšali njihovo zmožnost ustvarjanja novih živčnih povezav.

Na svoji poti upoštevajte troje:

Nove živčne poti nastanejo z doslednim vsakodnevnim ponavljanjem.
Nevroplastičnost najbolje izkoristite tako, da poskusite ali se naučite kaj novega.
Ko boste ustvarjali nove nevronske poti, boste čutili duševni odpor, naravno nelagodje, ki ga ob spremembah čutimo. Morda boste čutili frustracijo, željo po odlašanju ali pa pomanjkanje motivacije za nadaljevanje. To je naraven del procesa preobrazbe, s katerim se morate soočiti. Pomembno je, da vztrajate.

Zakaj je spreminjanje navad tako zahtevno?

Za ustvarjanje novih živčnih poti potrebujemo ogromno duševne energije.

Možgani so usmerjeni v preživetje in na nezavedni ravni vse neznane izkušnje uvrščajo med grožnje. Razvili so se tako, da dajejo prednost situacijam, ki jih lahko predvidijo ali imajo nadzor nad njimi, kar spodbuja zavlačevanje (želja, da bi nekaj storili pozneje), ki ga mnogi doživljamo.

Ker so se naše navade (in živčne poti, ki jih ustvarjajo) oblikovale več let ali desetletij, moramo na tej poti preobrazbe pričakovati določeno mero nelagodja in tesnobe. Neznano je strašljivo, zato je pomembno, da si vzamete odmor, ko ga potrebujete, in da ste na tej poti prijazni do sebe. Z vajo in časom boste ugotovili, da smelo prenašate nelagodje.

Mala vsakodnevna obljuba, ki vliva moč

Naša podzavest pravzaprav ne želi, da bi se spremenili – naj ji še tako dopovedujemo, da si želimo preobrazbe, ima še vedno raje varnost naših znanih navad. Z neskončnim tokom misli (»Prav zdajle moram narediti nekaj drugega!«, »Nič se ne zgodi, zakaj bi se trudil?«) ali novimi in neprijetnimi telesnimi občutki se podzavest dosledno upira spremembam.

Mnogi ste se verjetno srečali s tem odporom, ko ste poskušali uvesti nove navade, nato pa zdrsnili v stare vzorce, ko je odpor postal prevelik. To je neločljiv del spreminjanja. Toda vsakokrat, ko se vrnemo k starim navadam, izdamo samega sebe in spodkopljemo zaupanje vase. Krepitev tega zaupanja nam da novih moči za preobrazbo.

Uvedite naslednjo navado: vsak dan si dajte majhno obljubo in se je nato držite.

Vsakokrat, ko jo izpolnite, pa naj bo še tako majhna (pravzaprav je dobro začeti z majhnimi, da vas odpor ne premaga!), pokažete usklajenost med svojimi namerami in vsakodnevnimi dejanji. S tem boste spet začutili izgubljeno zaupanje in lažje ostali na svoji poti, ko boste opažali in cenili majhne spremembe, ki se z izpolnjenimi obljubami začnejo kopičiti.