“Marjetka, kje si hodila toliko časa?”

OGLAS

Na treningih nevrolingvističnega programiranja (NLP-ja) se imamo zares luštno in nikdar ni dolgčas. Razlega se smeh, tečejo tudi solze, zgodijo se številni aha-trenutki in trenutki globokega notranjega olajšanja … in opazila sem, da praktično na vsakem modulu nekdo vzklikne (ali pa mi prišepne na uho): »Marjetka, kje si hodila toliko časa? Tole čakam že vse življenje.«

Tudi pred dobrim mesecem, ko je z izobraževanjem začela nova skupina NLP praktikov, je bilo podobno, in več udeležencev je dejalo, da so takšno znanje in takšno izobraževanje čakali že celo večnost.

Priznam, neizmerno sem bila vesela, da jih je že prvi modul tako zelo navdušil, čeprav smo govorili le o osnovah in komaj postavljali temelje za vse nadaljnje delo, ki nas še čaka do jeseni.

OGLAS

Udeležencev so se še posebej dotaknile naslednje tri poante – trije kamenčki iz temeljev NLP-ja:

Ena o ljudeh

Ena od predpostavk, na katerih temelji nevrolingvistično programiranje, pravi:

»Ljudje delajo najbolje, kar zmorejo, glede na vire, ki so jim v danem trenutku na voljo.«

Se vam kdaj zdi, da so ljudje namerno neprijazni, hinavski, morda celo zlobni do vas? Da vas namerno poskušajo prizadeti, vam zagreniti življenje, vas razvrednotiti? Koliko tesnobe in trpljenja so vam prinesle te misli in ta prepričanja o ljudeh?

Resnica je drugačna: za nikogar nismo dovolj pomembni, da bi se eksplicitno ukvarjal z nami in s tem, kako nam zagreniti življenje. Vsakdo izhaja iz sebe (in ne iz vas) in preprosto deluje in se odziva najbolje, kar v danem trenutku zmore glede na svoja znanja, izkušnje in stanje, v katerem se tisti hip nahaja. To je vse. Vse ostalo so zgodbe, ki jih napletemo sami, in največkrat nimajo nič opraviti z realnostjo.

Če bi ljudje znali in zmogli delovati drugače, bi to tudi storili. Pa ne znajo oziroma ne zmorejo. Vsaj v tistem trenutku ne. In to nima nič opraviti z vami … ter ima obenem vse opraviti z njimi samimi.

Besede in dejanja drugih ljudi niso nikdar uperjena proti nam, temveč so preprosto odraz njih samih – njihovega trenutnega stanja in sposobnosti, ki jih v tem stanju imajo.

Spominjam se trenutka v preteklosti, ko sem sama dojela to pomembno resnico. Kakšno olajšanje! Koliko nepotrebnega mučenja, tesnob in zagrenjenosti je v trenutku odpadlo! Vsa tista vprašanja »Kako je lahko takšna do mene?«, »Kako je mogel reči kaj takega?«, »Kako so lahko ljudje tako nesramni / zlobni / brezbrižni …?« ipd. so v trenutku postala preteklost.

Predstavljajte si, da od danes dalje na vse, kar počnejo drugi, gledate z razumevanjem, da je to preprosto najboljše, kar tisti hip zmorejo in znajo, in da vse skupaj v resnici nima nič opraviti z vami. Koliko olajšanja in notranje razbremenitve bi vam prinesel takšen pogled na ljudi?

Ena o tem, kaj vse je mogoče

Še ena izmed predpostavk nevrolingvističnega programiranja je navdušila novo skupino NLP praktikov. Ta pa pravi:

»Ljudje imamo v sebi vse vire, ki jih potrebujemo, da dosežemo spremembe, kakršnih si želimo. Kar zmore eden, zmoremo vsi.«

Po domače povedano: vse, kar potrebujete, da uresničite svoje tudi najambicioznejše cilje in sanje je že v tem trenutku v vas. Ljudje se ne delimo na boljše in slabše, sposobnejše in manj sposobne, rojene za uspeh in rojene za neuspeh. Vsi imamo v resnici enake preddispozicije: imamo telo in imamo um. Um in telo pa pri vsakem izmed nas delujeta po istih načelih in zakonitostih.

Če je torej nekaj uspelo enemu človeku, lahko to z ustrezno uporabo in ustreznim urjenjem uma in telesa uspe tudi vam. Želite postati vrhunski kuhar? Že v tem trenutku je v vas sposobnost, da si pridobite vsa potrebna znanja in veščine in zablestite v kuhinji. Želite postati vrhunski prodajalec, vodja, igralec tenisa ipd.? Že v tem trenutku je v vas sposobnost, da si pridobite vsa potrebna znanja in veščine ter zablestite na katerem koli področju, ki je za vas pomembno.

Ta predpostavka NLP-ja temelji na dejstvu, da imajo človeški možgani praktično neomejeno sposobnost učenja. Če je nekaj uspelo nekomu drugemu, se lahko veščin, ki nam bodo zagotovila enak uspeh, naučimo tudi sami.

Ni torej vprašanje, ali zmorete ali ne, ali ste dovolj dobri ali ne, ali si zaslužite ali ne. Vprašanje je zgolj, ali boste naredili, kar bo potrebno, ali pač ne.

Če ste pripravljeni na akcijo, je mogoče takorekoč vse. Nekoč niste znali brati, pisati, voziti kolesa in avtomobila ipd., pa ste se s časom tega naučili. In danes je vse našteto za vas mala malica. Tudi vsega tistega, kar vam manjka, da bi lahko uspešno uresničili svoje cilje in sanje, se lahko naučite. Sposobnost, da to storite, je že v tem trenutku v vas.

Če je uspelo nekomu drugemu, lahko uspe tudi vam. Brez dvoma.

In še ena o velikih ciljih in izjemnih dosežkih

Pogovarjali smo se tudi o ciljih: o njihovem postavljanju, doseganju, premagovanju ovir in izzivov, ki jih srečamo na poti, ipd. Še posebej veliko aha-trenutkov pa se je zgodilo, ko sem udeležencem omenila, da so večino velikih ciljev in izjemnih dosežkov uresničili povsem običajni ljudje – takšni, kot ste vi in jaz – ki so se nekega dne preprosto prenehali omejevati s povprečnostjo in so si postavili velik, ambiciozen, navdušujoč in navdihujoč cilj. In se resno namenili, da ga uresničijo, čeprav v preteklosti morda še nikdar niso dosegli ničesar izjemnega, ničesar omembe vrednega.

Povedala sem zgodbico o svoji izkušnji s tekom. Pred leti sem zaradi slabega počutja in pogostih glavobolov začela teči. Hodila sem na šišenski stadion in komajda pretekla 700 m, kolikor je meril krog. Teden za tednom, mesec za mesecem sem tekla in počasi prilezla do kilometra in pol z vmesnimi premori s hojo.

Nikdar nisem bila športnik, nikdar nisem bila tekač. Razumljivo je bilo torej, da so bili temu primerni tudi moji rezultati.

Potem pa sem se nekega dne na lepem odločila, da grem na Ljubljanski maraton, in sicer na 10 km tek. Odločila sem se, da dosežem nekaj (za moje takratno stanje) izjemnega, nekaj, kar bi se mi še dan pred tem zdelo povsem neuresničljivo. Kar tresla sem se od navdušenja – od navdušenja nad svojim novim velikim ciljem, pa tudi od navdušenja nad spoznanjem, da se lahko preprosto odločim prestopiti meje do takrat znanega in uresničenega, se lotim dela in dosežem nekaj več.

Razplet moje tekašne zgodbe? Čeprav se pred odločitvijo za udeležbo na maratonu pri svojem teku nisem premaknila bolj ko ne nikamor, se je z novim, navdušujočim ciljem v mislih vse začelo odvijati hitreje in seveda v pravo smer. Še naslednjih nekaj mesecev sem pridno obiskovala stadion, in tokrat nisem napredovala le za kilometer ali dva, temveč sem zlahka dodala še dobrih osem, kolikor jih je manjkalo, in uspešno dosegla svoj cilj.

Bolj kot kakršne koli praktične sposobnosti ali kvalifikacije sem potrebovala miselni preskok  – zavedanje, da se lahko odločim za nekaj novega, drugačnega, za nekaj, o čemer nisem še nikdar prej razmišljala in česar nisem še nikdar prej dosegla.

Ja, dovolje je, da ste povsem običajen človek, ki se preprosto odloči, da bo dosegel nekaj izjemnega, in se zatem lotite dela.

Če si želite dodatne pomoči pri aktiviranju vaših nezavednih potencialov, si lahko pomagate tudi s transmeditacijsko (hipnotično) zgoščenko Uresničite svoje sanje, ki vam bo pomagala pri oblikovanju navdihujočih in navdušujočih ciljev ter aktiviranju notranjih moči in motivacije, ki jih boste potrebovali, da te cilje tudi hitro in uspešno uresničite.