Odnosi nikakor ne morejto biti samoumevni, do nobenega. Ko začnemo jemati zadeve, situacije ali so-ljudi za samoumevne v njihovih pojavnih oblikah ali dejanjih, smo obsojeni, da se nam začnejo dogajati negativne stvari in dogodki, ki nas vedno bolj brutalno opozarjajo, da moramo ugotoviti, zakaj smo tako sebični in ozkogledi. Namreč, nihče ni samoumeven!
Partnerja padeta v vsakodnevno rutino in si postaneta samoumevna s svojo prisotnostjo in svojim delovanjem, kar pomeni, da se ne trudita več za zalivanje in posledično cvetenje partnerskega odnosa. Postaneta naveličana eden drugega in vsega, kar ju obdaja saj vnaprej vesta kaj bo kdo naredil ali rekel. Še večja napaka je, da predvidevata bodoča dejanja. In začarana negativna spirala je tako sklenjena.
Nihče ni samoumeven in dan sam po sebi. Tega se je treba močno in zelo zavedati v vseh trenutkih. Enako pozoren velja biti tudi pri vseh ostalih odnosih.
Tudi spodaj našteti odnosi in čustvene relacije niso samoumevni:
- Med otroci in starši v vseh fazah starosti: ko vidimo odnos med starši in otroci, prvo pomislimo na majhne otroke in mlade starše vendar je tukaj mišljen predvsem odnos med odraslimi otroki in njihovimi starajočimi starši, kjer ne eni ne drugi ne smejo jemati svoje vloge kot samoumevne. Bolj ko se sama staram, večjo imam potrebo svojima staršema povedati, da ju imam neskončno rada, da sem jima hvaležna za vso ljubezen in varnost, ki sta mi jo nudila, ko sem bila otrok in sem jima danes hvaležna tudi za vse njune tečnarije, zahteve in včasih neprimerne besede ali dejanja, s katerimi sta me skozi vzgojo nehote soočala s sabo, mojimi odzivi na negativne situacije in preko katerih sem postajala vedno bolj močna in z zavedanjem, da nisem niti jaz samoumevna, nista pa niti onadva, vsak s svojimi težavami, izzivi in problemi. A dokler sta še živa, jima moram to sporočiti. Enako poskusite biti tudi vi hvaležni svojim staršem, saj so se trudili vas vzgojiti po svojih najboljših močeh. Vem, s tem so nam prizadejali tudi mnogo bolečin in čustvenih ran. Tako se vrti cikel življenja.
- Med prijatelji: mogoče se vam bo zdelo nenavadno, a tudi prijatelji niso samoumevni. Namreč, prijatelje si najdemo glede na nas same, torej kakšni smo, kaj izžarevamo in kakšne interese imamo. Nihče nas ne sili v različna prijateljstva. Tudi tukaj, kot v vseh medčloveških odnosih, lahko zelo hitro nek prijatelj postane samoumeven in kot takšen nima več naše pozornosti in investicije energije, časa in prijateljske ljubezni. Posledica: sčasoma se naši prijatelji nehajo truditi vlagati v nas, kajti mi jim ne vračamo, saj jih imamo za samoumevne in odidejo od nas. Ostanemo sami.
- Med partnerji: nekaj sem že napisala zgoraj, ker je samoumevnost med dvema posameznikoma, ki sta oblikovala skupno zvezo rak rana sodobnega sobivanja. Bodite obzirni in pozorni do sebe in boste posledično tudi do partnerja. Svojo sebičnost postavite na drugi tir in posvečajte se ljubečim pozornostim, spoštovanjem in vedno znova se zavedajte, da nobeden od vaju ni samoumeven!
Zakaj tokrat tako poudarjam previdnost v odnosih? Ker smo ljudje narejeni tako, da ko nam je ugodno in se ne čutimo ogrožene, pozabimo na to, da se je treba neprestano truditi za sebe in svoje najbljižje, brez katerih ne moremo živeti, saj smo ljudje socialna bitja, ki sami ne moremo biti na dolgi rok. Cenite vse, kar vas obdaja. Povejte svojim stašem, da jih imate radi, ne glede na vse kar je bilo in kar nas je zaznamovalo, svojim otrokom sporočite, da ste srečni, ker jih lahko občudujete na njihovi poti v svoje življenje, svojim prijateljem prišepnite, da ste počaščeni, ker ste izbrani, da ste lahko v njihovi družbi. In nenazadnje, sebe objemite in si recite, da ste super.
