Vse okoli nas bi moralo biti v ravnovesju. Mati Narava je skozi miljone let poskrbela, da so vsa živa bitja ustvarjena tako, da so naravno okolje in vsa bitja v njem sobivala v ravnovesju.
Ko je kakšna naravna nesreča povzročila premik iz ravnotežja narave, so se vklopili mehanizmi, ki so težili k temu, da se ponovno vzpostavi naravno ravnovesje in takšni cikli so se ponavljali skozi tisočletja.
No, pa se je človek vzravnal in je kmalu menil, da je najbolj pameten na svetu in si je začel podrejati naravne zakonitosti in procese, ki so se oblikovali od nastanka Zemlje dalje. S tem je seveda porušil krhki mir in tehtnico narave, ki se je trudila zelo močno obdržati ravnotežje, je vrglo iz tečajev. Zelo podobno se dogaja vsakemu posamezniku, ko na nas pritisne stresni dejavnik, ogrožujoče okoliščine ali pa dogajanje, ki ga sami znotraj nas ne moremo in ne znamo razrešiti.
Občutek nemoči in porušenega ravnotežja nas vodi v iskanje zelo različnih rešitev. Kakor smo sami zelo različni osebki in je naš značaj popolnoma individualen, so enako različne rešitve, ki jih iščemo, ko se želimo osvoboditi stiske, ki nas duši in nas preganja v času spanja in budne zavesti.
Vedeti je treba, da se tako naše telo in zavest trudita v vsakem trenutku, da vedno znova vzpostavljata ravnovesje, kar poteka zelo podobno kot pri procesih v naravi. To v praksi pomeni, da se bo ob vsakem dogodku, ki bo vplival na nas, sprožil naš notranji mehanizem, ki bo začel na nas pritiskati. Običajno se tega ne zavedamo saj takšni procesi potekajo na nezavednih ravneh ali se umaknejo pod površino našega trenutno delujočega uma in pritiskajo na nas »od spodaj«. Čutimo se zbegane, nesrečne, stiska nas v prsih, glava nas boli, težko dihamo, cmok v grlu nas hromi, telo je napeto in popolnoma neprijetno se počutimo v lastni koži. Telo in naravni procesi v nas se pripravljajo na boj ali na beg, odvisno katero strategijo bomo izbrali, to pa je odvisno od naših izkušenj, vzgoje, generacijskih vzorcev in kolektivne zavesti, ki prevladuje v neki skupnosti.
Kar bi vam rada danes položila na srčka, je to, da se ne sramujte poiskati pomoči pri ljudeh, ki vam lahko pomagajo. To so lahko člani družine, ki so toliko odprti in zavedni, da lahko svetujejo na pravi način, kako ponovno vzpostaviti svoje notranje ravnovesje, to so lahko prijatelji, ki nas toliko poznajo, da nas bodo znali na primeren način »brcniti« v iskanje rešitev. Nenazadnje pa vam lahko krepko pomaga tudi primerno strokovno usposobljena oseba, ki vam bo jasno pokazala, kje in zakaj ste padli iz svojega duševnega in čustvenega ravnotežja in kaj vam je za narediti, da ponovno dosežete notranji mir in zadovoljstvo.
Vedeti morate, da sam od sebe sicer organizem v vsej svoji celosti sili v vedno znova »vzpostavljati ravnotežje«, a če smo trmasti in negativno nastrojeni do življenja, bomo vedno znova s svojo voljo rušili krhke mostove do tega mehanizma notranjega ravnovesja in s tem bomo sami sebe vedno znova porivali čez rob lastnega sprejemanja okolice in njenih dražljajev.
Poznate sindrom izgorelosti? Poznate alarmantno naraščajoče bolezni povezane s okvarami srca, žil in visokega krvnega pritiska? Poznate sladkorno bolezen? No, vse to so odzivi telesa na njegovo »posiljevanje«, ki mu ne dovoli, da poišče in se uravna v svoje notranje ravnovesje, ki je lastno vsakemu posamezniku.
Zato vas pozivam, da se zamislite nad tem, do kam boste še porinili svoje misli, občutke in želje. Ko greste enkrat čez rob, boste potrebovali veliko truda in energije, da si boste povrnili mir in s tem notranje ravnovesje. A le v takšnem stanju lahko delujete zdravo in zadovoljno.
