Zamislite si pajkovo prelepo krhko a tako močno in elastično mrežo. S pomočjo mreže se premika, sproti jo tke, z njeno pomočjo se preživlja in tvori prave mojstrovine, ki jih lahko zjutraj občudujemo, ko se na mrežo zatakne jutranja rosa. Kaj so »socialne« mreže?
Sociologi in drugi -ogi bodo definirali socialno mrežo kot omrežje nam bližnjih ljudi. Jaz opredelim socialno omrežje malce drugače kot sodobni družbeni fenomen Facebook, kjer so med seboj povezani tudi tisti ljudje, ki načeloma ne sodijo v našo ožjo socialno mrežo.
V našo mrežo sodi tisti krog ljudi, ki vas ima rad točno takšne kot ste, to so ljudje, ki se radi družijo z vami, so vam vedno na razpolago in jim ni težko dvigniti telefona ob dveh zjutraj, da vam priskočijo na pomoč ali da vas poslušajo, kako žalujete. Enako tudi vi sami tvorite socialno mrežo nekoga drugega, prijatelja, sorodnika ali soseda.
Kdo vse spada v naše omrežje? Po mojem mnenju vsi tisti ljudje, s katerimi tvorite kvalitetne stike, ki jih negujete in zalivate s svojim časom, idejami in ljubeznijo. Z njimi se dobivate, pa četudi enkrat na leto, a pristnost povezanosti ostane, družite se ob kavi, kosilu ali kar tako, za čvek. To so lahko sorodniki, s katerimi ste bolj tesno povezani, so lahko sošolci iz osnovne, srednje šole ali fakultete, so sosedje ali sogovorniki s sestanka, s katerimi se »zavohate« ali pač posamezniki, ki vam enostavno ustrezajo s svojo energijo, nazori, ljubeznivostjo in iskrenostjo, ki jo kažejo v odnosu do vas. Seveda ne pozabite, da je potrebno za kvaliteten prijateljski odnos enako tudi vračati.
Sedaj pa preidimo na bistvo: kaj se zgodi, ko partnerja toliko tiščita skupaj, ko menita, da morata vse skupaj delati in v tej vnemi biti eden z drugim 24/7 pozabita, da okoli njiju obstajajo tudi ljudje, ki sta jih imela za prijatelje. Tako preveč zatopljena v lasten odnos ne negujeta svojih socialnih mrež, krhke nitke prijateljstva se razpadejo in razkrojijo, sčasoma ne moreta našteti nobenega pristnega člana mreže več.
Pa se takšna zveza po mnogih letih zlomi, bivša partnerja ostaneta sama vsak na svojem bregu, s svojo bolečino in žalostjo, z vsemi bremeni, ki jih prinaša ločitev in razhod. Komu takrat lahko pojokata, komu se lahko naslonita na rame, ko sta žalostna? Žal nikomur! Skozi preveč intenzivno partnersko življenje sta ignorirala individualno potrebo po lastni socialni mreži in ko ostaneta sama, nimata nikogar, na katerega bi se oprla v stiski. Ker nista zalivala in negovala svojih prijateljstev, so ta usahnila, posameznik v svoji žalosti nima nikogar, komur bi lahko zaupal ali poiskal topel prijateljski objem.
Verjamem, da ste morebiti sami že kdaj bili v podobni situaciji (upam, da ne) ali poznate koga, ki reče, da je sam na svetu. Pri tem vas pozivam, da se zamislite nad lastno mrežo in jo poskusite narisati. Čisto enostavno je: vzemite prazen list papirja, sebe narišite v sredini, od vas pa potegnite črte do krogcev, ki okoli vas predstavljajo vaše socialno omrežje. Koliko ste jih našteli? Povezav in krogcev? Saj je vseeno ali je to 5 ali 35 oseb, pomembno je, da s tistimi nekaj tvorite res prava, pristna, iskrena prijateljstva, ker le takšna ostanejo za vedno. Na »vaše« ljudi se vedno lahko zanesete.
Menim, da so bogati tisti ljudje, ki premorejo nekaj pravih prijateljev, ki so z nami v dobrem in slabem, ne glede na to, kaj in kakšni smo, kaj naredimo in ali česa nimamo. Pravi prijatelji nas imajo radi točno takšne kot smo in kakršni smo. Jaz sem torej izredno bogata in srečna, da imam mnogo prijateljev v svoji »pajčevini« in seveda vas, dragi bralci.
