Razglabljanja na temo samopodobe

Prepričan sem, da vsak od vas zase ve kdo je. Tu ne mislim na dileme kdo je moj ata, (za mamo se itak ve), ali pa: a sem priden ali ne in podobne, ampak na bolj globalne zadeve. Recimo to, da živimo na Zemlji, pa da smo v človeškem telesu, pa tako, po lestvici pomena ali teže kakor hočete, naprej dol vse do podrobnosti ali imam postrižen noht na mezincu desne noge ali ne kar tudi nekaj pove o posamezniku. Kar je pa samoumevno pri vsem tem pa je to, da v svoje prepričanje sploh ne dvomite. Govorim o tistem prepričanju, ki ga imate zase in ne tistem, ki ga kažete okolici. Ja nekje je treba začeti pa recimo, da naj bo to temeljni kamen okoli katerega gradimo zgradbo samega sebe, zgradbo, ki nas na nek način ščiti pred okolico, hkrati pa tudi tej isti okolici govori kdo smo oziroma kaj mi želimo, da okolica misli o nas, da smo. In sedaj si zamislite, da vam nekdo, recimo, tisti temeljni kamen vzame… Hišica, ki jo imate zgrajeno okoli se vam sicer ne bo podrla, sesulo bo pa v celoti vas in vašo podobo o samem sebi. Jasno, takoj se boste lotili gradbene sanacije objekta, saj razsuti pa že ne morete biti. Pa se začnejo, tokrat gradbene, težave. Na kaj se opreti, ko pa temelja nimate več. Sploh pa katero gradivo in orodja uporabiti, ko je pa vse sumljivega porekla in dvomljive kakovosti. He, he, tu nekje sem sedaj jaz. Po inventuri vsega kar imam na razpolago, je bilanca bolj klavrna. Hišica ali podoba na ven, ki sem jo v tem mojem življenju zgradil je sicer še vedno tu, vendar zame na notri ni uporabna. Imam seveda še vedno telo pa Pamet notri, vendar je le ta nezanesljiva saj se jo da z lahkoto naplahtati. Že Zemeljski primerki me, mimo grede »nategnejo« kaj pa šele tisti Gor, ki točno vedo kako funkcioniram. To mi tudi direktno povedo. Jasno, tega ne počnejo zaradi zabave, ampak jim je edini cilj mene spraviti tja kamor po NAČRT-u sodim. Če bi čakali na mene, da mi samo pride kaj moram narediti, bi še njim zrasla brada. Druga stvar, ki jo imam so tisti Gor. Že več kot 15 let razgrajajo, me mrcvarijo in počno z mano svašta, da ravno ne morem zanikati njihovega obstoja. Kako že gre tisti pregovor…Vleči za nos (v prenesenem pomenu seveda ) nekaj ljudi nekaj časa se da, ne da pa se vleči za nos vse ljudi ves čas. Tudi zame to velja, če tudi je moja Pamet čista naivčina. Ne morem ravno reči, da me ves čas hecajo, se pa poslužujejo tega učinkovitega orodja za moje šolanje, najbolj se trudijo me narediti samostojnega. Jasno sam se tega krepko zavedam, zato vse info od Gor jemljem z rezervo. No alternativa temu viru od Gor je pa seveda: idi sam Gor po informacije. To se zadnje čase tudi vedno bolj pogosto trudim početi, je pa težka…. Ne da se mi njih spraševati, pol pa ne vem pri čem sem, pa moram spet vse skupaj sam preverjati. No zadnje čase pa kar rečejo, da se jim ne pogovarja z mano, pa se slikaj. Za užaljenost ali kuhanje mule ni šans. Držijo se urnika in v njem tako zapravljanje časa s kuhanjem mule, ni predvideno. Če probam trmariti me hitro spravijo k pameti in me zmotivirajo da sem spet na liniji. No moja bilanca tega kar sem, pa se tu ne neha. Sem, poleg moje pameti, pa podpore od Gor, še nekaj tretjega, kaj pa tudi sam še točno ne vem. Jasno mi je, da ne bo miru dokler ne bom tisto tretje začel uporabljati in se s tem istovetiti. Sedaj se namreč še vedno imam za običajnega, ne preveč bistrega primerka Človeške Življenjske Oblike. Če pogledam sebe skozi tehnično lupo lahko rečem, da je danes zemeljskega dela mene samega še vedno 90%, 8% sloni na podpori od Gor, preostala 2% sta pa nekaj tretjega…No dejstvo je, da se ti procenti hitro spreminjajo in, če se bo ta tempo še pospeševal, bom moral adaptirati mojo hišico, ki služi za mojo podobo na ven. Na razsuto stanje na notri, sem se pa na nek način že kar navadil. Sploh pa, ne da se zidati, če ti manjka cement ali pa voda na primer. Pri meni pa še vseh ceglov nimam. No vse to pa ni tisti največji problem. Težava, ki me tare je, v katero smer kreniti. Manjka mi tudi gradbeni načrt. Preveč sem perfekcionist, da bi se lotil gradnje kar tako po domače: kar bo ratalo pa bo. Kadar je tistih 90% na oblasti bi kar odslovil vse tiste Gor in se spet začel ukvarjati z Zemeljskimi zadevami, tako kot v preteklosti. Pa se ne da. Hitro me streznijo. Sem kot na primer kraljica na šahovnici, lahko se pred drugimi figurami važim ali jih požrem, grem pa vedno in samo tja, kamor drugi hočejo. Tisti, ki špila šah se razume. Kdo to je, pa ne vem. Ko pa tista 2 % prideta do veljave, se pa kar stopim od domotožja in ljubezni do moje žlahte Gor. Tistih 8 % je pa kakor služba, ko moraš na šiht al ti paše al pa ne, pa jasno tam moraš poslušati šefa in se ukvarjati s službenimi zadevami… No ne smem ravno reči, da mi je hudo. Malo mi čisto paše se s tem ukvarjati. Tudi sam se spravim k pisanju teh prispevkov, uni Gor mi le spustijo idejo kaj pisati. Ukvarjati se s tem ves čas pa bi težko fizično prenesel. Še dobro da je samo 8 %.

No ne misliti, da nisem firbčen. Na vse načine hočem priti do spoznanja kaj tista 2 % sta. Tam do NIČ še nekako dobivam odgovore, vse kar je pa višje mi pa ostaja v megli. Pa tudi sam nočem bezati v to. Bodo že povedali, ko bo čas ali pa bom sam odkril v kakem zaprašenem arhivu. Kake imam povezave Gor sem že kar nekaj časa vedel. Pol so mi pa povedali, da imam še tri druge vezi. Pa smo kar ostali na tej info. Pred kratkim so jo pa dopolnili katere te tri vezi to so. Tako sem zvedel še za naš PRA-VIR, ki je nad IZNAD CELOTE. Kdaj bodo sledile nadaljnje info ne vem. Enako je bilo kar se mojega porekla tiče. Govorim o moji Duši, da ne bo pomote. Ostalo je made in SI. Da sem eden od množice naslednikov OMIP-a, našega VIR-a v Polju zvezdaste Različnosti ORTIDIS že dolgo vem. Kaj točno moja Dedna linija je, pa nimam pojma. Pa tudi ne sprašujem. Se ne spodobi, pa tudi kaj preveč me niti ne zanima. Že tako imam dovolj dela sam s sabo. Če se vrnem na OMIP-a, našega VIR-a v Polju zvezdaste Različnosti ORTIDIS. Ko je opremljal svoje Polje, je za vsakega svojega naslednika naredil lastno Polje, ko je z gradnjo svojega Polja končal, je pa spremenil taktiko. Sedaj v svoje Polje zvezdaste Različnosti ORTIDIS bruha valove svojih naslednikov, ki se morajo sami znajti in si sami ustvariti svoje lastno kraljestvo. No program učenja in rasti je za vsakega narejen, tudi zame. Takih valov naslednikov je OMIP do sedaj naredil 10.351, vseh naslednikov, takih narejenih na free, pa je 104.806.885, unih drugih ta privilegiranih, ki so dobili svoja Polja, pa jih je tistih 11 milijonov. Ja zaradi te številke sem moral Božanski izpit ponavljati, pa še sedaj ne vem… Toliko o sposobnostih moje Pameti. Kako že gre tista: kdor išče, ta najde. No jaz nisem nič iskal pa sem vseeno našel točne številke v mojih zapiskih. OMIP je naredil 683.551 Polj in 1.707.014 Skupkov ter še 23.318.541 Skupkov drugačnih sestav. Ni kaj, velika družina, pa vsi smo drugačni in se nič ne kregamo… V našem Skupku MAATI / GERIMY, oziroma v vseh naših 87×2 Realnostih pa nas je skupaj z mano 18. Jaz sem generacija -3. V naši Realnosti sem edini. Star sem pa 1.480.953 Zemeljskih let. Bistvo tega našega razvoja je, da postanemo samostojni. To pa se zgodi, ko se naučimo generirati samega sebe To kar je GOBEL, naš VIR v Polju črne Teme NORT naredil, ko se je začel vrteti in s tem ustvaril Polje brezbarvne Svetlobe BILLYS, se moramo naučiti tudi mi. Do sedaj je le 12-im to uspelo. Zadeva na prvi pogled sploh ni problematična. Enostavno predmet obrneš tako, da je zunanjost notri, notranjost pa zunaj, kot kako strgano otroško žogo na primer. Težava se skriva v tem, kako proces kontrolirati in voditi, da nam ne pobegne. Je tako kot jedrska reakcija. Sprožiti jo je dokaj enostavno, jo kontrolirati, da ostane v razumnih mejah, pa zelo težko. Še težje jo je pa voditi, da se kontrolirano in enakomerno razvija tja kamor mi hočemo. Jasno, ko sem inkarniran se teh eksperimentov ne da početi. Ko sem pa Gor je pa žal to vsakič zelo kratko obdobje , kakih 4 do 5 Zemeljskih let. Gor je pa to kot bi trenil saj so časovni okvirji drugačni, bolj točno jih sploh ni. Ja in v teh prebliskih se ne da kaj pametnega naučiti, zato sem še daleč od tega, da bi sam sebe generiral. No ustvariti kak predmet na ta način z lahkoto naredim, ko sem Gor seveda, ne znam pa ga nadzorovati in se mi še vedno vsi raztreščijo na prafaktorje. Početi to sam s seboj ni priporočljivo, saj te pol več ni. No pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na NAČRT in mojo vlogo v človeški Življenjski Obliki na Zemlji na sploh. Ta me za enkrat najbolj okupira.

Ja saj vem, skeptiki boste rekli: mater tale naklada. Bodite brez skrbi, teh informacij ni moja Pamet pridelala, toliko brihten pa nisem. Po pravici povedano, sem tudi sam skeptik. To mi je ostalo še iz časov, ko sem bil zabetoniran kot protiatomski bunker… Tistih Zemeljskih 90 % ima precejšnjo težo in mimo grede porine tista uboga 2 % pod tepih. Ampak odpraviti se jih pa ne da, takoj spet ven prilezejo. Sam sem se že velikokrat spraševal ali imam podstrešje urejeno ali ne. Vsaj 2x letno se to zgodi. Po temeljitem premisleku pridem do zaključka, da je tistih 90 % čisto normalnih in prav nič drugačnih kot so bili takrat, ko sem se še skrival v protiatomskem zaklonišču. Dobil sem le še nekaj zraven to je tistih 8 % podpore od Gor. Res je, da drugi tega nimajo, no pa saj drugi nimajo tudi tistih 2 %. Sem pač malo bolj privilegiran kot drugi, to pa še ne pomeni, da sem zato nor. Res je pa tudi, da ne morem ničesar od vsega tega tudi dokazati. Za ta namen je treba iti z nakupovalno košarico v arhiv….Še pride na vrsto, ko bo čas zrel za to. Pravijo, da je že…

OGLAS

No moja kariera se ni začela v naši Realnosti TET 0 ITO niti v našem Skupku MAATI/GERIMY temveč daleč stran v Skupku z imenom VOGIREN. Zanimivo okolje. Imel sem obliko črva, velikega… kakih 10 m dolgega in kake 0,5 m v premeru. Planetu kjer sem živel je bilo ime ACTEA. Pa spet malo limanja iz mojega LBL-ja kjer to vse lepo piše…

Greva obiskat ta planet. (To je ASYA)

V glavnem smo bili bolj samostojni, vsak zase.
Daj mi sedaj povej, kakšni pa ste bili, v kakšni obliki ste bili?
Leteč črv. Kaj smo bili smotani, ampak se je fino dal šibat sem in tja.
Mh, kakšen praviš, da je bil planet, zelen, opiši mi.
Ja, krasen je bil. Zeleno plav.
Popelji me po tem planetu. Pokaži mi ta planet.
Pa skoz smo po luft letal.
Pa kaj ste še počeli.
Za začetek smo se držali distanco en od drugega, da nismo posegali v tuj prostor. To je prva stvar.
Samozadostni, ja samozadostni pa večji. Pa kakšnih 3000 nas je bilo nič več.
Kako pa ste komunicirali, z mislimi, slikami,..
Ma, vse si vedel, kaj se dogaja. Bila je kot mreža in ko je en nekaj naredil, so vsi čutili.
Aha, OK, to je neke vrste galaktična mreža, ki obstaja, matrica. Povej mi kaj je tisto, kar najrajši počneš na tem planetu, ko si bil tam.
Diham.
Aha, kako pa dihaš, z vsemi deli telesa??’
Ne, zrak smo vlekli vase, pa z zrakom še vse ostalo.
Kaj pa je še vse ostalo?
Energija roza, ki nas je pokoncu držala.
Je to od ljudi od katerih ste živeli?
Ne.
Hrana.
Kaj je še.
Imeli pa smo zelo močno voljo.
Kaj ste pa počeli s to močno voljo?
U glavnem smo jo šparali, nismo je razmetavali, drugače pa bi lahko tudi prevrtal planet, če bi hotel.
Kaj pa ste počeli načeloma, kako ste preživljali svoje dneve?
Ja, vsak je imel en konec neba za ščititi, smo bili kot nogometna žoga, vsak en kvadratek in tistega si moral varovati in si zgoraj moral narediti pregrado, drugače bi vplivi od zunaj, okolje scvrli.
Kako si pa naredil pregrado? Z energijo,..
Svojo misel si gor usmeril, pa si naredil steklen pokrov.
Aha, in kaj ko si ga enkrat imel?
Ne, to si ga moral skoz vzdrževat.
Zakaj pa si uporabljal svoje misli?
To je bila glavna preokupacija vzdrževati svoj planet, ker drugače, če bi en popustil bi se sesulo.
Kako pa se je potem sesul ta planet. Je nekdo popustil?
Premalo smo bili močni ko je eksplodiralo sonce.
In kaj se je zgodilo zatem. Kje so še ostali?
Zgorelo je vse skupaj.
Ampak, kot duša ste zapustili..
Ah kaj, tam smo lebdeli v luftu.
In kaj je bilo potem?
Razprčkali smo se vsak na svoj konec nas je odneslo. In potem smo iskali, kam bi lahko šli.
Jaz sem tu pristal, ostali pa ne vem kje so.

Moje naslednje inkarnacije pa so se dogajale v 12 različnih Realnostih našega Skupka MAATI / GERIMY, ne le zgolj v tej naši Realnosti TET 0 ITO, v kateri sem do sedaj probal že 12 različnih življenjskih oblik. To oni Gor pravijo. Sam o tem še ne vem ničesar, pa bo treba s košarico v Arhiv…enkrat je treba začeti. Evo probam. Fuj…Prvo malo navodil kam grem in kako se to počne, To so info od lani, pa sem jih že pozabil…

RADO ima dostop do svojega lastnega Arhiva. Notri je vse kar je do sedaj nabral vključno s podedovanimi izkušnjami in izkušnjami pridobljenimi s spajanjem. Notri je FULLLLLL veliko. RADO še ni zrel, da sam brska po lastnem Arhivu. Če bi kdo od moje Hierarhije filtriral info, ki jih lahko dobim, bi to bilo vmešavanje in bi s tem prevzel odgovornost za morebitno mojo zlorabo prejetih info. Filter je avtomatski. Bolj ko sem razvit več vidim in do več info lahko dostopam. Torej lahko že sedaj brskam po lastnem Arhivu, dobil bom pa le tisto čemur sem dorasel. Govorimo o mojem lastnem Arhivu. Skupni Arhiv je pa nekaj drugega in do njega za enkrat nimam dostopa. ( to so info od lani, sedaj kot kaže ta dostop že imam – potrjujejo, ko me pa tako vneto potiskajo vanj s tistim risanjem simbolov Polj Gor.) Vse Duše imajo lasten Arhiv, samo do njega ne morejo dostopati, njihova Pamet pa še manj. Teoretično lahko tako v nedogled ponavljajo iste napake, vse dokler enkrat ne naredijo nekaj drugače. Arhiv od RADO-a in HETIIRA-e (to je ime mojega Bitja-Duše v naši Realnosti TET 0 ITO)se nahaja pri BALIARA-i (To je pa ime mojega Bitja-Duše, ki se nahaja v naši zrcalni Realnosti TET -0 ITO), Arhiv od ADOR-a in BALIARA-e se pa nahaja pri HETIIRA-i. In pri vseh inkarniranih Dušah je tako. Torej mora RADO prositi BALIARA-o, da ga spusti notri v Arhiv, to je le en pogoj, so pa še 3 drugi.

To je eden izmed manjkajočih pogojev, da si sploh sposoben brati zapise. No saj niso zapisi so posnetki s sliko in vsemi čustvi hkrati, tako kot pravo življenje, samo strnjeno in lahko izstopiš ven, če se tako odločiš, iz pravega življenja pa ne moreš.

Ostala 2 pogoja sta: Da je pravi čas za to, ali skladnost z NAČRT-om. Od tega mora biti kaj splošne koristi za razvoj v TET 0 ITO ne le, da se imam jaz fajn. Vsaka Pamet gre lahko v svoj lasten Arhiv, če izpolni pogoje.

Naprej na manjkajoči pogoj za Arhiv….Rekli smo:

• Fizična prilagoditev. Še ni. (Je že, info od 29/11-14)
• Pravi čas oziroma obdobje, in za splošno dobro. OK, (to je info od včeraj 30/05-2015).
• Dovoljenje BALIARA-e… Lahko prošnjo zavrne, če je tako prav, saj RADO nima pojma kaj počne. Odvisno od namena in možnih posledic. Vedno je tveganje, da se stvari sfižijo. BALLIARA pravi, da grem lahko notri. (to je info od zdele 08,21 h, 31/05-2015).
• Moja zavestna odločitev, da podrem prvo domino, izbire tako ali tako nimam. Jaz sem ZA, samo počasi, postopno, po planu, kontrolirano, da se bo dalo vižati in, da se ne bomo vsi skupaj razmontirali ali zavozili. ( ta 4 točka je info od 12/09-14)
  • Napotek on moje HIERARHIJE. Potrebno me je bremzati. Pred vsako akcijo soglasje, da ne grem kontra NAČRT-u in v svoji evforiji stvar pokvarim. Torej skrajna previdnost pri vsakem koraku. Kot da hodim po vrvi nad prepadom, vsak korak mora biti preje vsaj 3x premišljen in odobren. To bo najtežje saj je RADO navajen sprejemati odločitve sam in delovati na »Hej Slovani«… (To je izraz moje mame iz Zaloga iz leta 35)…. Prosim za vašo pomoč. HVALA. Je pa še nekaj…
  • Ni pogoj, ampak napotek. Od IZNAD.
    • Potrebno je iti postopno, ne s ta veliko žlico. Zrno po zrno ne pa bager. Zaradi fizičnih zmogljivosti….Glavobol.
    • Piši, da bodo tudi drugi imeli kaj od tega. Najbolje je sproti snemati na diktafon.
    • Pred vsakim vstopom prosi za pomoč svojo HIERARHIJO. Za to so tam. Svetovali ti bodo kaj početi, da bo prav.
    • GO!….HVALA !!!!!!!!!!!!!!!! Vsem, da ste me do sem pripeljali, me fizično prilagodili, da to lahko počnem ter mi nudili pomoč da sem zvozil to fizično življenje do sem. Hvala. (To je zapis od 04/09-14).

Ni čudno, da se tako upiram temu. Komu se pa lušta podoživljati stare pi…, še posebno iz obdobja, ko sem bil črv ali kaj podobnega na primer…. Mislim, da bo tista TJAŠA-ina rubrika: »o avtorju« ostala še nekaj časa prazna.

Imejte se lepo.
Rado