Magična moč uma – 1. del

OGLAS

UM VLADA MATERIJI
To je starodava okultna trditev in res, vse se začne na nivoju uma. Kot arhitekt, ki najprej v svoji domišljiji ustvari vizijo stavbe, nato izriše načrte, naredi statične izračune in izbere materiale, smo vsi arhitekti svojega življenja in vse kar imamo je rezultat naših misli (vizije), notranje imaginacije (načrtov) ter spretnosti in znanja pri rokovanju z materialnimi viri – saj če bomo hoteli zgraditi nekaj, kar ni v skladu z zakoni statike – se nam bo zgradba podrla.

Vse pa se začne s predstavo, oziroma vizijo tega kar hočemo. To je prvi in osnovni korak in zanimivo je, da ga mnogi nikdar ne naredijo. Spominjam se zgodbe, ki jo je v devetdesetih na svojem obisku v Sloveniji, povedal krasen duhovni učitelj Paul Solomon.

Po nesreči je bil več mesecev v komi. To je opisal kot bivanje v medprostoru, kjer se je zavedal vsega, kar se je dogajalo v okolici in občasno je slišal glas, ki ga je poimenoval Božji glas, ki ga je spraševal kaj bi rad. Bi rad nadaljeval s prehodom na ono stran v luč, ali bi se rajši vrnil nazaj na zemljo?
»Zgodi naj se božja volja,« je bil vsakokrat odločen Paulov odgovor. Mesece se ni zgodilo…. nič. Ostajal je zataknjen tam med svetovi, dokler ni začel razmišljati, da tukaj pravzaprav nekaj ni vredu in da morda Bog želi, da se odloči. Sklenil je, da bo poskusil. Razmislil je kaj bi resnično rad in nekega dne je glasu, ki ga je tako vztrajno spraševal, odgovoril : »Rad bi se vrnil in pomagal ljudem.«
In v tistem trenutku se je zbudil iz kome….

OGLAS

KAJ TOREJ ŽELIŠ
To je bistveno vprašanje. Upajmo si izraziti svoje srčne želje in svoja hotenja oblikujmo v pozitivno trditev, oziroma afirmacijo.

Izvor vsega zla, tako na družbenem, kot osebnem nivoju, je prepričanje, da nam univerzum ni naklonjen.
Paul Foster Case

Bogaboječnost je morda res odlično orodje za obvladovanje in manipuliranje množic, vendar, če še enkrat citiram:

Izpolnjen in zadovoljen posameznik, je najbolj konstruktiven član družbe.
Paul Foster Case

ZAKAJ POZITIVNE TRDITVE – AFIRMACIJE, VČASIH NE DELUJEJO

Afirmacije so danes zelo popularne, vendar niso novodobna iznajdba. Znanost afirmacij je zahodu recimo predstavil Paramhansa Yogananda že v začetku prejšnjega stoletja. Afirmacije so pravzaprav del vseh starodavnih okultnih tradicij. V knjigah Joganande lahko najdete predloge za veliko čudovitih afirmacij, primernih za razne okoliščine. Zanimivo pa je, da Jogananda priporoča uporabo afirmacij, ki je čisto v skladu z navodili za tradicionalno mantra saddhano. Tisti, ki jo poznajo, bodo razumeli.

Izberi si afirmacijo in jo ponavljaj, najprej glasno, potem vse tiše in počasneje, dokler se tvoj glas ne spremeni v šepet. Potem jo postopoma ponavljaj samo mentalno, ne da bi premikal ustnice in jezik, dokler ne začutiš, da si dosegel globoko, neprekinjeno koncentracijo, ki ni odsotnost zavedanja, ampak globoka kontinuiteta neprekinjene misli.
Sri Paramhansa Yogananda

Več pravil je kako dobro oblikovati pozitivno trditev, da bo ta učinkovita. Naj omenim samo to, da mora biti v sedanjem in ne v prihodnjem času – recimo »česarkoli se lotim, mi uspe« je bolje kot »česarkoli se bom lotila mi bo uspelo«, ker v slednjem primeru se lahko zgodi, da bo realnost, katero želimo priklicati ves čas v prihajanju in nikoli tukaj. Drugo pomembno pravilo je, da nikoli ne lažemo samemu sebi. Če smo recimo potrti in bi radi priklicali več radosti v svoje življenje, lahko afirmiranje – radostna sem – ko očitno nisem, sproži nasprotnen odziv naše podzavesti. Naša podzavest lahko pride do zaključka, da je naše trenutno stanje obupa za nas radost in ustrežljivo zaključi – če ona tako želi, pa naj ji bo. Dosti bolje je iskreno pogledati vase in najti osebno pomanjkljivost, ki nas je privedla v nezaželeno stanje v katerem smo. Recimo da ugotovimo, da smo potrti, ker smo enostavno obupali, da bo sploh kdaj bolje in da ta obup temelji na našem globokem prepričanju, da nam nikdar ne bo uspelo. V tem primeru bi bila trditev : »življenje je polno priložnosti, ki jih znam dobro izkoristiti« dosti boljša, kot pa le negacija našega trenutnega čustvenega stanja.

Naše trenutno stanje je posledica naših prepričanj (pa tudi besed in dejanj), ki večinoma temeljijo na preteklih izkušnjah, ali pa smo jih enostavno sprejeli za svoje, ker so nam jih vsadili naši starši, učitelji ali okolica. Koliko ljudi si recimo želi izobilja, istočasno pa imajo prepričanje, da so bogati ljudje nepošteni in sebični? Ali pa si želijo izpolnjujoče partnerstvo, istočasno pa imajo globoko v sebi prepričanje oziroma strah, da so to samo otročje sanje in da to ni mogoče. Dokler takšnega notranjega konflikta ne bomo razrešili, ga bomo z afirmacijami samo poglabljali. Zato je pomembno, da vsa negativna prepričanja v zvezi s pozitivno trditvijo, ki jo ponavljamo, ozavestimo, ker sicer se bo ob vsaki naši ponovitvi pojavil notranji ugovor, ki bo ravno tako glasen kot trditev sama. Z afirmacijami poskušamo reprogramirati našo podzavest, ki beleži vse naše misli, besede in dejanja in se odziva na tisto sugestijo, ki je prevladujoča. Če trikrat dnevno ponovimo pozitivno trditev, sicer pa je preko dneva naš um poln negativnih misli, slik negativnih izzidov in strahov – katera sugestija je prevladujoča? Zato okultni rek pravi: tisti, ki hoče spremeniti svoje življenje, mora spremeniti svoje miselne in govorne navade in pričakovanja.

Pomembno je torej, da se naučimo opazovati in obvladovati svoj um. Za to pa ne poznam boljše metode, kot je meditacija. Vse tehnike meditacije nas v bistvu urijo v tem – tehnike kot so Antar Mouna, ponavljanje manter s katerimi ustavimo klepet misli in seveda tudi vse druge tehnike, vključno z joga nidro, s katerimi se naučimo umiriti um in ustaviti svoj notranji monolog.

IMAGINACIJA IN VIZUALIZACIJA
Vse v pojavnem svetu ima svoje ime (Nama) in obliko (Rupa). Nama predstavlja vibracijo zvoka in Rupa fizično podobo oziroma obliko. Če želimo nekaj priklicati na materialno raven, potem bomo to storili najhitreje, če bomo uporabljali oboje (Nama in Rupa). Ta zakon je temelj mantra saddhane in drugih meditacij – kot recimo čakra dharane, kjer čakre prebujamo s semenskim zvokom in zrenjem v jantro. V našem primeru pa bi to pomenilo, da bo afirmacija (ki predstavlja vibracijo zvoka, torej Nama) najmočnejša, če vizualiziramo tudi spremljajočo podobo (Rupa). Naš um razmišlja v slikah, pa če se tega zavedamo ali ne in ena slika je vredna več kot tisoč besed. Slika ima tudi večji čustveni naboj kot besede, zato ima slika mnogo večji vpliv na podzavest, kot samo afirmacija. Vizualizacija pa ima tudi svoja pravila in pasti.
Naj to ilustriram s svojo zgodbo. Že nekaj časa sem si šla na živce, ker sem odlašala dokončanje nekega projekta, zato sem si rekla, da bom poskusila z vizualizacijo. Zamišljala sem si, da je projekt opravljen in ker sem se istočasno odločila, da moram izgubiti nekaj kilogramov, sem si sebe v tej situaciji, ko je projekt končan, predstavljala v suhejši varianti, misleč – pa imam dve muhi na en mah. In kaj se je zgodilo? Končanje projekta se je še naprej zavlačevalo z najbolj čudnimi zapleti – kvarili so se mi tiskalniki, izgubljala sem informacije, ki sem jih potrebovala in tako naprej. Projekt sem potem končala takrat, ko sem dosegla tisto težo v kateri sem si sebe zamišljala. Torej tudi vizualizirati je treba v sedanjem času. Naša podzavest napne vse sile, da našo sliko udejani in pri tem ne razmišlja – razmisliti moramo mi.

Mnogi čutijo odpor do vizualiziranja pozitivnih izzidov ker češ, univerzum ima gotovo več domišljije kot mi. Ja, to je res, velikokrat si zamišljamo manj, kot bi nam bil pripravljen dati, zato je za začetek najbolje da je vizualizacija indirektna. Lahko si zamišljamo kaj vse bomo počeli in kako se bomo počutili takrat, ko bomo tisto kar si želimo imeli. Najpomebnejše pa je, da smo preko dneva ves čas pozorni na naše mentalne slike in jih vsakokrat ko so negativne, nadomestimo s pozitivnimi. Če recimo želimo narediti izpit, pa je naš um večkrat poln negativnih slik, da nam to ne bo uspelo, jih takoj nadomestimo s sliko pozitivnega izida. Slike v našem umu so del našega mentalnega okolja, pravi mali »načrti« za prihodnost. Večina ljdui se sploh ne zaveda misli in slik, ki se jim podijo po glavi preko dneva. Zato še enkrat poudarjam – meditacija je orodje s katerim se naučimo opazovati in obvladovati svoj um.