ZAKAJ SE POJAVI KRIZA

Je, kar je. Ste negativni, ok, priznajte si to. Delate v službi, ki je ne marate, ok, priznajte si to. Ne ljubite več svojega partnerja, ok, priznajte si to. Samo tako se lahko iz sprenevedanja in zanikanja premaknete v stanje avtentičnosti in se pričnete ločevati od ideje, da morate početi stvari, ki jih v bistvu nočete početi. In to zahteva izjemen pogum … priznati si, da to ni življenje, temveč mučenje. Večina obstane v negativni spirali, ker si ne da dovoljenja, da izstopi. Škoda, ker je življenje lahko resnično čudovito.

In zakaj bi si sploh ustvarili »življenjsko krizo« kot odskočno desko v bolj pristno in izpolnjujoče življenje, če lahko to dosežete tudi brez nje? Že ta hip ste lahko iskreni do sebe. Če ne boste, se bo snežna kepa nezadovoljstva skozi čas še ojačala in vam ustvarila tako krizo, da bo vse frčalo! To pa prinese tudi ogromno bolečine.

Krize so večinoma posledica neupoštevanja lastnih občutkov in želja. Vprašajte se, kaj resnično čutite? Kaj si resnično želite vi? Ne, kaj mislite, da si želite ali kaj drugi pričakujejo od vas ali kako bi morali delovati, kar vas le še bolj oddaljuje od vas samih.

Postavite sebe za prioriteto. To ni sebičnost, je ljubezen do sebe in šele ko ljubite sebe in ste pomirjeni s seboj, lahko to podelite tudi s svetom, prej ne. Življenje je prekratko in predragoceno, da bi se mu odpovedali…

~ Estera ~