Že kolektivno zaradi vzgoje in zgodovine smo moški bolj zaprti, ženske pa nosite v sebi neko zamero do nas in tudi nezaupanje. Moški se učimo čustvovanja , ranljivosti, odprtost, ženske pa počasi zopet odkrivate kaj točno je ženstvenost in ženska energija. Vse skupaj je trenutno malo zabrisano in zato toliko po ženstvenih moških, ki uporabljajo razne kremce , si depilirajo teleščka, pulijo obrvi in porabijo več časa v kopalnici kot njihova partnerica , maminih sinčkov in toliko neodgovornih punčar , hladnih, frigidnih, zamorjenih in izgubljenih žensk, ki hočejo na vsak način biti v vsem enakovredne moški ne dojemajo pa, da njihova moč izhaja iz drugačnosti, nežnosti, ljubečnosti… Vse sili v enost in v nas vsi odkrivamo oba pola tako jin kot jang in postajamo vedno bolj samozadostni , ni več tako nujno imeti več nekoga zraven nas, ki bi nas dopolnil in spravil v ravnovesje.
Zaradi te neodvisnosti in iskanja moči in modrosti v nas samih je tudi toliko več težav v razmerjih, menjavanje partnerjev dobesedno čez noč …
Človeštvo je v prispodobi stopilo iz srednje šole na fax in težje bolj kompleksne teme, obsežnejše, bolj poglobljene teme obdelujemo, ampak ne bi toliko o temu ,saj so bolj teme za diplomske naloge 🙂
Jaz bi danes malce pristransko opisal primer. Na hitro vam bom predstavil vam bom predstavil pogled »moškega nedostopneža« z »žensko kraljico drame«.
Torej :
ZASNOVA:
– Spoznata se, začetki so magični in povsod se dogajajo male sinhronizacije , čudeži. Hvaležen si vesolju, ker ti končno prinesel osebo, ki te bo sprejela takega kot si. Živita v trenutku in zaradi tega popolnoma sprejemata drug drugega, meje so še zarisane, ni pričakovanj in ostajata »pokonektana« na višji vir, zato se bolečinska jedra ne zbujajo jih pa zaznavaš, da so tam in, da bodo prišli na površje ampak zaupaš, da boš z tem zagonom rešil vse.
– Pogovori o vesolju, življenju in preteklosti, ker si zagovornik popolne iskrenosti in, ker želiš, da te vidi golega ji poveš vse tudi o svojih preteklih partnericah, čeprav veš, da se bo začelo primerjanje nje in tvojih bivših, tebe in podobnosti njenih preteklih razmerij, ki so ji prinesla bolečino in razočaranje ampak ji zaupaš ji ozr. sploh ni druge, kot zaupati, da bo (sta) znala to bolečino rešit.
ZAPLET:
– Začetna faza popolnega sprejemanja in blaženega stanja se umirja. Energije se počasi ozemljujejo in žensk, sploh neprizemljena, to začuti, kot spremembo na slabše, začuti, kot, da ljubezen izginja, , in še bolj se ji zažene svoj procesor za premlevanje informacij. Ker si ti čustveno bolj zaprt in maš tudi ti v sebi še svoj strah,in notranje boje, tega se zavedaš, in rad bi odprel srce ampak veš, da če bi dodal še svoj strah bi še toliko bolj obremenil svojo žensko, zato, ker drugače kažeš ljubezen, ne toliko skozi besede ampak bolj skozi »dajanje » lepih trenutkov. malenkosti , pozornosti , izkušenj, ker deluješ na drugačen način katerega ni čisto vajena in se zaradi tega včasih čuti kot, da hladen, ker poskušaš živeti v zakoreninjen v tu in zdaj, kar ne pomeni, da nimaš vizij in želja le, da si se naučil, da vse pride ob svojem času , če si aktiven in, da prihodnost vedno le posledica občutkov v sedanjosti.
Zaradi vsega se začnejo vedno večkrat vklapljati jedra, strah pred ponovitvijo preteklih slabih izkušenj, pokaže se nezaupanje, preverjanje kje si, preverjanje ženskih prijateljic na fbju, dramatiziranje, pritiski kam
veza pelje, vklopi se tudi pričakovanja, ki bila vcepljena iz strani družbe, otroci, skupna selitev, zaradi vsega tega sledijo napadi strahu, ki se kaže skozi jezne burne reakcije, žalost…
– Vse to čutiš in razumeš, kaj prestaja, hočeš odpreti srce še bolj ji dati varnost, ljubezen, rešiti negotovost, vliti zaupanje, razložiti, da vse le strah, da je nujno biti povezan z svojim virom, če ne se hitro začne preigravanje in črpanje energije drug od drugega v tem primeru in čeprav se tega tudi ona zaveda je vedno slabše. Kot, da se noče ločiti od nekega dela sebe, ki ga je že prerasla. Meje se brišejo , ker nimaš več toliko časa zase zgubljaš stik z Sabo, začneš verjeti določenim projekcijam osebe..tudi sam začneš projicirat, postajaš vedno bolj ujetnik, tako svojih kot njenih predstav.
ZAKLJUČEK:
– Tudi tebe začne nažirat strah o prihodnosti, še vedno poskušaš to nevtralizirati in še vedno poskrbiš za lepe trenutke in fokus na pozitivno, ampak počasi tudi ti začneš izgubljati zaupanje. Vmes gresta za kašen dan dva narazen , takrat si opomoreš, nisi še čisto vrgel puške, ko bi le zmogel popolnoma nesebično ljubiti bi mogoče uspel rešiti vezo a sedaj je še težje odpreti srce, bolečinsko jedro se je že kar močno napolnjeno z energijo in že vsaka najmanjša beseda jo lahko vrže iz tira. veš, da načeloma se,da naučiti živeti z vsako osebo ampak obremenjen tudi z svojo osebno stisko raje zaključiš. Čeprav sta se oba zavedala težav in dajala vse od sebe pač včasih ne gre in se je bolje zrelo pogovoriti zahvaliti za izkušnjo, izraziti svojo hvaležnost … Paradoks je , da takoj, ko uradno prekineš se meje postavijo nazaj v parih dnevih, ponovno začneš črpati iz Sebe, začneš zopet čutiti tisto pristno ljubezen do osebe…Ampak včasih pač ne gre … Sploh če sta oba bolj poglobjena, ker večina vez ostaja še vedno bolj površinskih.Mož ne pozna sploh žene in žena ne moža, ozr. poznata le masko, ki jo nosita v vezi in velikokrat je tako, da nas celo prijatelji poznajo bolj celostno in globje, ker pač tam drugačna dinamika brez pričakovanj , obsojanj. Oba sta dala vse od sebe in včasih se zgodi, da partnerja, ozavestita jedra, ki ponavadi posledica travm iz otroštva, uspeta zgladiti spore , naučita sprejemati in ljubiti. Ponavadi pa so take veze sploh manj ozaveščenih ljudi, le večletno izčrpavanje in mučenje a zaradi strahu pred neznanim in osamljenostjo, ter navezanostjo na znani kar vztrajaš .. Tako, da kljub temu, da osebo ljubiš moraš zbrati pogum in prekiniti, če vidiš, da se vrtita v krogu in nihče ne popusti. Če sta si namenjena bosta že prišla še skupaj, ko preko drugih ogledal sčistita sebe.
FAZA PREBOLEVANJA:
– Začenjaš dojemati kaj vse bi lahko storil drugače in kje so bile tvoje napake,česa s se učil..samo ne smeš se vdajati temu in tudi ne smeš začeti idealizirati osebe in vez kar potem ponavadi radi počnemo. Romantiziramo vezo in nekako vidimo le dobre stvari in še tiste slabe so nam na 1x skoraj simpatične. Ponavadi se to zgodi ker smo vsi po malem mazohisti in uživamo v trpljenju in ego igricah in, ker potrebujemo veze , da se res naučimo ljubiti sebe.
Stvar je zaključena. Vse enkrat pride k koncu in pridejo dnevi, ko osebo res pogrešaš, ko se smiliš sam sebi in se počutiš osamljenega, ampak vsako trpljenje in jedro, ki je polno energije lahko obrneš in pokuriš kot gorivo za tvoj napredek in razvoj.
Tudi za to bodi hvaležen.
