Na Kitajskem raste vrsta bambusa, ki ga morajo vsak dan zalivati. Ko posadijo seme, se nič ne prikaže iz zemlje, vse prvo leto nič ne zraste. Kaj bi storili, če bi sami posadili bambus in ga 365 dni lepo zalivali, pa se nič ne bi zgodilo, pa tudi drugo, tretje in četrto leto ne? Le zakaj bi še tratili vodo za tako leno rastlino?! Ljudje pa kljub vsemu vztrajajo in bambus še naprej zalivajo. In ta vrsta peto leto v šestih tednih zraste kakšnih 25 metrov!
Življenje lahko torej zelo lepo razumemo skozi naravo. Delo nam ne prinese vedno takojšnjega uspeha. Eden od znakov vere je potrpežjivost. Združevanje prizadevnosti s potrpežljivostjo je pravzaprav velika umetnost. Če nismo prizadevni, nikoli nič ne dosežemo, če pa v nekaj ne verjamemo, ob neuspehu hitro obupamo.
Tako je tudi pri otroški vzgoji, sprva ne vidimo veliko napredka. Če pa otroka malo po malo vzgajamo v pravem duhu in s pravimi vrednotami, lahko zraste v družbenega voditelja. Za to pa potrebujemo veliko let potrpežljivosti. Uspeh ne pomeni nekaj na zunaj, češ, kaj smo dosegli.
Pravi uspeh je, da verjamemo v tisto, kar delamo, in če je to prava stvar, si lahko rečemo: »Nekaj čudovitega počnem za Boga in za svet. Uspelo mi bo, kako se bo to zgodilo, pa je v višjih rokah.
