V starih vedskih spisih
Pojem ‘reinkarnacija’ pogosto zasledimo v raznih publikacijah, na televiziji, v literarnih delih, ter v sodobni glasbi. Žal, zelo malo je znanstvenih raziskav in mnenj, kaj reinkarnacija je.
To področje je postala tema cenenih oddaj in tabloidov ter rumenega tiska. Marsikdaj se osebnosti v tem življenju, še posebej slavne, poistovetijo z liki in življenji zgodovinskih imen, s poudarkom, da so to bili oni v preteklem življenju.
Resnični iskalec o reinkarnaciji bo poiskal avtentične spise in dokazila, ki mu ponujajo pojasnitev tega pojma. Vedski spisi, pisani pred 5000 leti, so najstarejši na Zemlji in so do danes ohranili pristnost in življenjsko vsebino.
Pojasnila o reinkarnaciji najdemo v Bhagavad-giti:
Pred začetkom boja na bojišču Kurukšetre, pred samo bitko in po boju, Krišna, Vrhovna Božanska osebnost, pojasnjuje svojemu učencu Ardjuni, pojem brezsmrtnosti duše:«Nikoli ni bilo trenutka, v katerem Jaz nisem bil, ne ti in ne vsi ti kralji. In nikoli v prihodnosti nobeden od vas ne bo prenehal biti. Vedi, da je to kar prežema celo telo, neuničljivo. Nihče ne more uničiti brezsmrtno dušo«.
Danes, v času splošnega ocenjevanja, tehtanja ter dvomov, se bo našel kakšen skeptik, v znanstvenih in drugih krogih, ki bo podvomil v obstoj duše. Zato, ker jo ne more videti, meriti in tehtati, zato ker je subtilna, je enostavno nedosegljiva grobim človekovim čutilom.
Krišna pojasnjuje Ardjuni: «Eni gledajo na dušo z občudovanjem, drugi jo opisujejo z navdihom, tretji o njej poslušajo z radostjo in hrepenenjem. Obstajajo še tisti, ki so slišali o njej in jo preprosto ne dojamejo«.
Da duša je. Da je prisotna, ni samo stvar verjeti ali stvar logičnega dojemanja.
Pomembna je pot učenja ter dojemanja nauka o reikarnaciji, da dojamemo razliko med osebnostjo in dušo. Zavedanje je konkreten dokaz prisotnosti duše v telesu. Tako kot vemo, da je sonce na nebu, ne glede na to, da so prisotni oblaki, ki ga zastirajo. Telo brez prisotnosti duše bi bilo ena navadna prisotna gmota materije tukaj v prostoru, kot je avto nepokreten in nefunkcionalen predmet, če ni v njem voznika, da ga vozi in usmerja.
Opažamo, da se tekom življenja naše telo spreminja in gre skozi razvojne faze: otroštvo, odraščanje, dozorelost, staranje ter proti koncu življenja hiranje in smrt. Tudi to nam je znano, ‘da to kar je prisotno v telesu’, zavest in zavedanje, se ne stara s telesom, ga nadživi in nadaljuje življenje tudi po smrti telesa.
Bhagavat gita: «Duša se nikdar ne rojeva in ne umre…Ni ubita ko je ubito telo«.
In kaj se dogaja z dušo »ko je telo ubito«? Duša gre v novo telo. Temu procesu se reče reinkarnacija!
Bhagavad gita podaja: »Tako kot duša prehaja v svojih izkušnjah od obdobja otroštva pa vse do starosti, na enak način prehaja iz telesa v telo. Ozaveščena oseba ni presenečena z opisovanjem tega dogajanja.«
Kot je razvidno iz že napisanega, duša se spreminja in jemlje naloge večkrat v že obstoječem telesu. Biologija nas uči, da se celice tekom življenja spreminjajo, nastajajo in umirajo, ter da se v celoti organizem obnovi v sedmih letih. Če se pogledamo v ogledalo vsakih nekaj let, bomo zagledali v njem drugačen odsev kot je bil pred leti. Kljub vsem tem sprememban našega telesa, je v njegovi notranjosti nespremenjenost tistega, ki je večno prisoten.
»Tako kot oseba vedno oblači novo obleko in zavrže staro, na enak način duša zavrže materialno telo, katero postaja neuporabno in brezkoristno«, poudarja Bhagavad gita. Tako duša ostaja ujeta v krogu rojstev in umiranja. O tem Krišna razlaga: «Tisti, ki se je rodil, je sigurno da bo umrl in se bo po smrti ponovno rodil«.
Po vedskem izročilu obstaja 8.400.000 življenjskih oblik – od bakterije, ribe, ptice, sesalca, plazilca, živali in ljudi. Glede na svoje želje se vsa živa bitja neprenehoma rojevajo v teh vrstah.
Um je tisti, ki upravlja z mehanizmom za preseljevanje duš iz telesa v telo.
Gita pojasnjuje: «Kateregakoli stanja se duša spomni pri odhajanju iz telesa, bo nepreklicno to isto stanje prevzela pri naslednjem uteleševanju. «Se pravi, da vse kar misli, doživlja, čuti … v svojem življenju, um shrani sliko, ki vpliva na naše misli v zadnjih minutah našega življenja. Skladno z mislimi, nam materialna narava določi odgovarjajoče telo..
“Živo bitje, ki vzame grobo telo, dobi temu pripadajoče organe, oči, jezik, ušesa, nos, moč čutenja … in vse to se zbere okrog uma, tako da uživa v tej izbrani vrsti materialnega bivanja”.
Iz tega, kar je podano, je razvidno, da lahko mentalna polariteta vodi dušo navzdol, ter se ujame v različnih telesnih vrstah.. .
Če nekdo živi v človeškem življenju na nivoju živali, ter stvari počne temu primerno, bo v naslednjem življenju dobil to možnost preizkusiti in zadovoljiti te svoje nagone. »Če nekdo umre v neznanju, se rojeva v živalskem kraljevstvu«! Če to čudovito življenje, ki nam je dano, zapravimo pri zadovoljevanju nepomembnih želja in strasti, smo se obsodili na brezskončni krog življenja in umiranja.
Nevedni ne morejo vedeti kako lahko živa bitja zapustijo svoje telo, ne morejo razumeti katero telo ima ujeto v ‘gunah’ narave. Tiste oči, ki so izurjene v videnju, vidijo vse. Predani transcendentisti, utrjeni v samospoznanju, razločno vidijo in razločujejo vse. Kdo nima razvitega uma, trdnega samospoznanja, ne more dojeti in videti kljub temu, da se trudi.
Se nadaljuje!
Margarita Hot, Ayana
