Ginseng (Panax ginseng, Panax quinquefolius), imenovan tudi ženšen, prvotno izvira iz Kitajske, Koreje in severovzhodne Amerike, čeprav so ga kot izvor življenja že pred tisočletji častili predvsem ljudje na Daljnem vzhodu, kjer je cesar, kot najdragocenejše Budino darilo, svojim zvestim podanikom podaril prav korenino ginsenga.
Takrat so ljudje ginseng cenili kot simbol pravičnosti in vsega dobrega oziroma kot simbol ravnotežja, ustvarjalnih sil narave in razvoja. Korenina ginsenga spominja na človeško telo – in tudi sicer v kitajskem jeziku beseda ginseng pomeni “človek korenina”.
Panax ginseng, ki mu pravijo azijski, kitajski ali korejski ginseng, uporabljajo v kitajskem ljudskem zdravilstvu že več tisoč let za podaljševanje življenja in izboljšanje njegove kakovosti. Ta vrsta rastline je najbolj razširjena in tudi najbolj raziskana. Druga vrsta Panax quinquefolius ali tako imenovani ameriški ginseng, raste pretežno na ameriškem srednjem zahodu in jo izvažajo po vsem svetu. Ameriški ginseng je zelo cenjen zaradi poživljajočih učinkov, po ljudskem izročilu pa je uporaben tudi za zdravljenje bolezni prebavil. Razen nekaterih razlik (npr. le kitajski ginseng pomaga pri zdravljenju impotence in moške neplodnosti ter raka oziroma ga preprečuje) pa obe vrsti ginsenga družijo številne podobnosti pri namembnosti in uporabi.
Zdravilni del ginsenga je njegova počasi rastoča korenina, ki jo naberejo šele po štirih do šestih letih rasti, ko doseže največjo vsebnost ginsenozidov, glavne zdravilne sestavine ginsengov iz rodu Panax. Poznamo skupno cca. 25 različnih ginsenozidov, imenovanih tudi ginsenosida Rb1. Rod Panax vsebuje še panaksane, snovi, ki lahko znižajo krvni tlak, in polisaharide, kompleksne molekule sladkorja, ki krepijo imunski sistem. V korenu rastline so določili tudi številne druge aktivne snovi, kot so različne aminokisline, eterično olje s panacenom, panaksova kislina, vitamini B1, B2, B12, folna kislina, pantotenska kislina in vitamin C, fitosteroli, smole, sluzi, škrob, encimi in rudninske snovi. Vedeti moramo, da je posušeni ginseng bele, poparjen in nato posušen pa rdeče barve ter da je lahko tudi različne kakovosti in je njegova cena odvisna od vsebnosti učinkovin v koreninah.
Botanično ime ginsenga panax izvira iz grške besede panacea, ki v dobesednem prevodu pomeni “zdravi vse”. In dejansko so ginsengovo korenino dolgo časa uporabljali kot vsestransko čudežno zdravilo. Ginseng slovi kot sredstvo za krepitev življenjske sile in telesne moči ter ga pogosto uporabljajo tudi kot poživilo. Zeliščarji so prepričani, da rastlina krepi vitalnost in zato pomaga v boju proti utrujenosti. Mnogi alternativni zdravniki uporabljajo ginseng kot dragocen pripomoček pri lajšanju telesnega in duševnega stresa. Predpisujejo ga pri živčni izčrpanosti in kot krepčilo med okrevanjem po bolezni.
Raziskave kažejo, da ima ginseng različne dobrodejne učinke. Je antibiotik in spodbuja sintezo beljakovin. Klinični poskusi, izvedeni v Italiji, so pokazali, da izboljšuje umske zmogljivosti na več ravneh. Različne raziskave učinkov ginsenga na naše telo so potrdile njegov vpliv na ohranjanje celotnega notranjega ravnovesja telesa, t. j. homeostaze, oziroma so potrdile, da vpliva tako na delovanje centralnega živčnega sistema, kakor tudi na delovanje endokrinega, imunskega in metabolnega sistema organizma.
Poglavitna zdravilna lastnost obeh ginsengov izvira iz njunega antioksidativnega delovanja, krepilnega učinka na imunski sistem, in zmožnosti, da telo zavarujeta pred škodljivimi učinki stresa. Obe vrsti ginsenga sta lahko telesu v pomoč, ko se bojuje z različnimi boleznimi. Spodbujata namreč tvorbo specializiranih imunskih celic, ki jih imenujemo ubijalske celice ali celice T in uničujejo škodljive viruse in bakterije.
GINSENG ZMANJŠA FIZIČNE UČINKE STRESA
Raziskave tudi pričajo, da lahko kitajski ginseng zavre rast rakavih celic. V veliki korejski študiji so ugotovili, da se tveganje za razvoj raka pri ljudeh, ki jemljejo panax ginseng, prepolovi. Ugotovili so tudi, da na zniževanje tveganja za rak delujejo predvsem praški in tinkture, medtem ko uživanje sveže korenine ali pitje soka oziroma čaja takšnega učinka nista imela. Druge raziskave pa so dokazale, da lahko kitajski ginseng učinkovito pomaga preprečevati razvoj rakavih obolenj, pri čemer je antikancerogeno delovanje ginsenga odvisno tudi od posameznega organizma. Poleg ginsenozidov namreč pomagajo širjenje metastaz preprečevati tudi metaboliti, ki se v našem organizmu tvorijo iz ginsenozidov, in sicer s pomočjo črevesnih bakterij oziroma preko njihovega delovanja. Iz študij, narejenih na tem področju, lahko tako povzamemo, da je antikancerogeno delovanje ginsenga odvisno od metabolne aktivnosti črevesnih bakterij oziroma natančneje od samega ravnotežja črevesne mikroflore posameznika, za katero pa vemo, da je izredno spremenljiva in da se lahko zlahka poruši (vzrok so na primer stres, neustrezna prehrana, utrujenost ipd.). Od tod torej razmišljanja strokovnjakov glede učinkovanja kitajskega ginsenga v odvisnosti od posameznega organizma. Kljub temu številne raziskave kažejo spodbudne rezultate in govorijo v prid uživanja kitajskega ginsenga, ki lahko pomaga preprečiti razvoj oziroma nadaljnje širjenje bolezni pri različnih rakavih obolenjih.
Ginseng koristi ljudem, ki se počutijo utrujene in so v stresu, pa tudi bolnikom, ki okrevajo po daljši bolezni. Dokazano uravnoveša sproščanje stresnih hormonov v telesu in krepi organe, ki te hormone tvorijo – hipofizo, hipotalamus na dnu možganov in nadledvične žleze. Številne raziskave, ki so proučevale delovanje ginsenga in ginsenozidov na naše telo, so dokazale, da lahko vsakodnevno uživanje ginsenga prepreči pojav različnih nenormalnih in stresnih stanj v našem organizmu, predvsem z vidika delovanja nadledvičnih žlez. Strokovnjaki ob tem predvidevajo, da je delovanje ginsenga inhibitorno, in sicer v tem smislu, da zavira sintezo kortizola in sproščanje kateholaminskih hormonov v organizmu, ko je le-ta izpostavljen določeni stresni situaciji. Zaključujejo torej, da nam lahko ginseng pomaga ohranjati normalno ravnotežje hormonov v organizmu tudi takrat, ko smo izpostavljeni bolj stresnim situacijam ali različnim obolenjem (ki za organizem prav tako pomenijo stres), s čimer lahko pomembno pripomore k ohranjanju našega zdravja.
Ginseng lahko koristi pri zdravljenju sladkorne bolezni, saj so raziskave pokazale, da spodbuja izločanje inzulina ter povečuje število inzulinskih receptorjev v kostnem mozgu. Neka raziskava je pokazala izredno ugoden in pozitiven učinek uživanja ginsenga pri sladkornih bolnikih ter pri osebah s povišanim holesterolom. Mehanizem delovanja sicer natančno še ni znan, strokovnjaki pa predvidevajo, da je učinek deloma tudi rezultat vpliva ginsenga na samo metabolno aktivnost organizma. Še posebej to verjetno velja pri sladkornih bolnikih, saj naj bi ginseng upočasnil razgradnjo zaužite hrane, s tem pa vplival tudi na hitrost presnove oziroma absorpcije sladkorja v krvi. Raziskave, ki so bile narejene pri sladkornih bolnikih, nakazujejo na dejstvo, da ginseng pri tem vpliva predvsem na aktivnost encima glukoza-6-fosfataze, strokovnjaki pa domnevajo, da naj bi vplival tudi na samo sproščanje inzulina, s čimer še dodatno pomaga vzdrževati primerno koncentracijo glukoze v krvi ter ohranja ravnotežje med količino zaužite hrane ter količino proizvedene in porabljene telesne energije. Raziskava je pokazala tudi ugoden vpliv ginsenga na uravnavanje koncentracije holesterola v krvi, saj ima lahko uživanje ginsenga pomemben vpliv tako pri zdravljenju hiperholesterolemije, kakor tudi pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2, ki jo pogosto spremlja tudi povišana koncentracija holesterola v krvi.
Ginsenozidom ginsenga strokovnjaki pripisujejo tudi tako imenovano protialergijsko delovanje, mehanizem delovanja pa naj bi tudi tu temeljil predvsem na bakterijski presnovi ginsenozidov v črevesju, ki s tem preidejo v aktivnejšo obliko. Strokovnjaki predvidevajo, da lahko ginseng pomaga pri večini alergijskih reakcij oziroma z alergijami povezanih boleznih, to je pri astmi, alergijskem rinitisu, atopičnem dermatitisu ter pri tistih oblikah alergij na hrano, ki se izrazijo kot posledica sproščanja imunoglobulinov (protiteles IgE). Predvidevajo namreč, da aktivna oblika ginsenozidov aktivno zavira običajen potek alergijske reakcije, in sicer na ta način, da stabilizira celične membrane in hkrati v organizmu deluje tudi protivnetno.
GINSENG KREPI VITALNOST IN IZBOLJŠUJE ODPORNOST
Strokovnjaki priporočajo uživanje ginsenga tudi kot pomoč pri pešanju spomina, kot pomoč pri zdravljenju od odvisnosti narkotikov (predvsem opioidov in psihostimulansov), prav tako ga priporočajo pri okrevanju in prebolevanju težjih bolezni, pri poškodbah jeter in pri osebah z alkoholno boleznijo.
Kitajski ginseng pomaga zdraviti impotenco, ker zaradi širjenja žilic odpravlja motnje v erekciji. Študije na živalih so pokazale, da viša ravni testosterona in pospešuje nastajanje spermijev, vse to pa je v veliko pomoč moškim, ki se zdravijo zaradi neplodnosti. Kitajski ginseng torej lahko pomaga moškim z erektilno disfunkcijo (motnjo erekcije), kar je bilo ugotovljeno tudi v študiji, kjer so 45 moškim dajali 900 mg rdečega kitajskega ginsenga trikrat dnevno, pri čemer se je erekcija popravila kar pri 60 % udeležencev.
Na tržišču najdemo ginseng v obliki kapsul, tablet, praška, tinkture in kot posušeno rastlino/čaj. Če kupujemo pripravke na osnovi panax ginseng, je priporočljivo poseči po izdelkih, ki vsebujejo izvlečke, standardizirane glede na vsebnost ginsenozidov. Vedeti je potrebno tudi, da je bila večina omenjenih raziskav narejena na belem ginsengu.
Proti stresu in živčni izčrpanosti jemljemo po 2 kapsuli (500 mg) ginsenga dnevno, in sicer pri zajtrku in kosilu ali pa poparek ginsenga, pripravljen tako, da 1 čajno žličko posušene, dobro zmlete korenine prelijemo s skodelico vrele vode. Namakamo 3-5 minut. Pijemo 2-4 skodelice na dan. Za splošno zdravje ali premagovanje utrujenosti se priporoča uživanje 100 do 250 mg izvlečka panax ginseng enkrat ali dvakrat na dan. Za podporo telesu v obdobju stresa in med okrevanjem po bolezni se svetuje jemanje zgoraj navedenega odmerka dvakrat na dan. Proti impotenci in moški neplodnosti pa je priporočljivo uživati zgoraj navedeni odmerek dvakrat na dan.
Ginseng ni primeren za otroke v predpubertetni dobi in ga ne smemo uporabljati, če imamo težave s prekomerno telesno težo, nespečnostjo, visokim krvnim tlakom in nepravilnostmi srčnega ritma. Tudi med nosečnostjo ali dojenjem ne smemo uživati nobene vrste ginsenga! Ginsenga tudi ne smemo uporabljati, če jemljemo zdravila iz skupine MAO (monoaminske oksidaze), ki zavirajo encime in se uporabljajo pri zdravljenju depresije. Če imamo sladkorno bolezen, se moramo pred uporabo ginsenga posvetovati z zdravnikom. Če jemljemo ginsengove pripravke, pred morebitno operacijo, moramo s tem seznaniti zdravnika.
Strokovnjaki so opazili, da visoki odmerki ginsenga lahko povzročajo živčnost, nespečnost, glavobol in želodčne težave. Če opazimo kaj od naštetega, znižajmo odmerke. Nekatere ženske so pri jemanju visokih odmerkov kitajskega ginsenga poročale o močnejšem menstrualnem krvavenju ali občutljivosti prsi. Dolgotrajna uporaba ginsenga lahko povzroči neželene hormonske posledice, kot so težave z menstruacijo in visok krvni tlak. Če hkrati z ginsengom uživamo tudi kofein, se lahko njegovi učinki okrepijo.
Vedno, ko pričnemo z uživanjem ginsenga, začnemo z nižjimi količinami in nato odmerke postopoma večamo. Nekateri strokovnjaki priporočajo, da bi uživanje ginsenga po dveh ali treh tednih za en teden prekinili, nato pa nadaljevali z običajnimi odmerki. Pri odmerku v prahu pa moramo paziti, da le-ta ne presega 2 g na dan ter ga po enem mesecu uporabe za dva meseca opustimo. Ginseng lahko v nekaterih primerih jemljemo “izmenično” z drugimi rastlinami za spodbujanje imunske odpornosti, denimo grahovcem (Astragalus membranaceus).
Avtor: dr. Bara Hieng
www.karmaplus.net
