Obudite svojo kreativnost

OGLAS

»V stanju kreativnosti, je človek vzet iz telesa. V tem stanju človek doseže nekaj kar je izven njegovega običajnega dosega, nato to pomeša s svojimi izkušnjami in iz tega se rodi nova umetnost« (E.M. Forster)

Psiholog in oče humanistične psihologije Abraham Maslow je postavil koncept »hierarhije človekovih potreb« v katerem je jasno opredelil človekove potrebe. Med »potrebe biti«, na vrhu te hierarhične lestvice, je opredelil človekovo potrebo po samouresničevanju, samopotrjevanju, kreativnosti. Ta njegov koncept na nek način lahko potrjuje tudi starodavno pojmovanje besede kreativnost, ki prihaja iz latinske besede creatio in so jo sprva uporabljali zgolj za dejanja Boga/kreatorja/stvarnika in so jo šele v času renesanse povezali tudi z dosežki človeka. Iz tega lahko povzamemo, da je kreativnost/ustvarjalnost nekaj kar človek potrebuje za svojo samouresničitev, samorazvoj, je več kot samo zadovoljitev fizičnih, socialnih in čustvenih potreb. Kreativnost človeku prinese samozavest, radost, veselje, izpolnjenost, uresničitev sebe. Kot smo navedli gre torej za človekovo naravno potrebo, ki jo želi zadovoljiti.

Edwar de Bono, oče kreativnega razmišljanja pravi, da kreativnost pomeni ustvarjati nekaj, česar še ni bilo in to mora imeti na koncu tudi uporabno vrednost in korist, saj nismo kreativni zaradi kreativnosti temveč zaradi končnega rezultata. Da pa smo lahko kreativni potrebujemo motivacijo, željo po ustvarjalnosti in to je najpomembnejše. Ko smo motivirani skušamo biti ustvarjalni in iščemo možne rešitve,osredotočeni smo na iskanje odgovorov, možnosti, iščemo nove poti. Sposobnost za uresničitev idej pa je veščina, ki se je lahko naučimo in pri tem sta potrebni tudi vztrajnost in disciplina.

Pomembno je, da se zavedamo, da kreativnost ni v domeni izbrancev. Vsak ima v sebi kreativnost, če in kako jo izrazimo pa je odvisno od vsakega posameznika; enim je to lahko del njihovega življenja, vsakdana… enostavno so kreativni na vsakem koraku, živijo kreativno in kreativnost; spet drugi pa moramo svojo kreativnost izbrskati iz sebe. Ko govorim o kreativnosti mislim na ustvarjalnost v najširšem pomenu besede in se nanaša na vsakdanje življenje in okoliščine in ne samo na umetnost, kot jo večina povezuje.

OGLAS

Kreativnost je tudi kako se soočamo z vsakodnevnimi izzivi, kako rešujemo probleme, kako komuniciramo, kakšen imamo odnos do sebe….

Sama sem zelo hvaležna prijatelju dr. Ichaku Adizesu, ki mi je pokazal kako se lahko naučim kreativnosti, kako se lahko vadim, urim v izražanju ustvarjalnosti tudi v vsakodnevnih opravilih, dogodkih. Ko sva se nekega dne peljala z letališča me je vprašal, če poznam kraje skozi katere se peljeva. Vprašanje se mi je zdelo pravzaprav neumestno, saj seveda poznam vse te kraje, saj sem se že neštetokrat peljala skozi njih. Nato pa mi je v enem trenutku rekel naj zavijem z avtoceste in da se bova šla eno igro: na vsakem križišču bova izmenično povedala kam zavijeva (levo ali desno). Wau kakšno neverjetno presenečenje me je čakalo. Vozila sva se v isti smeri, a skozi popolnoma nove kraje za mene; včasih sva se peljala po kolovozni cesti skozi travnike, drugič sva se znašla v slepi ulici, se obrnila in potovala dalje. To je bila zame najlepša pot do doma. Spoznala sem, kako je lahko življenje bolj zanimivo in zabavno, če grem ven iz rutine, si dovolim radovednosti in otroka v sebi ter izrazim svojo ustvarjalnost – pa če tudi samo na poti domov.

Za priklic, oživitev svoje ustvarjalnosti si lahko torej pomagamo na različne načine:

• Znana je zgodba Thomasa Alve Edisona (1847-1931); ko je delal na izumu žarnice (narediti je moral na stotine in stotine poizkusov preden mu je uspelo). Ko je iskal nove ideje, možnosti, odgovore, se je usedel v miren kotiček in bil v tišini sam s seboj; v roki je držal kamen, da če bi zaspal in bi mu kamen padel iz rok, bi ga to zbudilo. Kaj se je v bistvu dogajalo? Šel je v alfa stanje oziroma stanje globoke meditacije, v kateri se je povezal s seboj in svojim višjim jazom ali če želite povezal se je z nečem več – lahko temu rečete Bog, stvarnik, energija, univerzum, življenje…. in v tem stanju je dobil nove ideje. V stanju stika s seboj smo namreč mnogo bolj odprti in ustvarjalni; v tem stanju si dovolimo, da začne bolj delovati naša desna možganska polovica, ki je zadolžena za ustvarjalnost, kreativnost, umetnost… za abstraktno razmišljanje, za nove neuhojene poti. V tem stanju naši nevroni v možganih lažje zavijejo iz avtoceste na stranske poti in nam pokažejo nove možnosti.
• Redna meditacija, vadba joge, dihalne vaje, Qui gong…so sprostitvene tehnike, ki pripomorejo k umirjanju misli in s tem se lažje odpremo in stopimo v stik s seboj, prisluhnemo našemu notranjemu glasu, intuiciji. V takem stanju smo pretočni in ideje se začno pojavljati. In pomembno je, da si jih zapišemo in jim posvetimo vso svojo pozornost. Nobena ideja ni za v smeti, pomembno je le, da med njimi izberemo tiste, ki se najbolj ujemajo z nami in našim vrednostnim sistemom, saj bomo tako še bolj motivirani, da jih realiziramo.
• Za oživitev naše ustvarjalnosti je zelo pomembno tudi stanje oziroma stopnja našega navdušenja in pripravljenosti. Ali znamo in si dovolimo biti entuzijastični (v grščini entheos pomeni navdihnjen od Boga) in si dovolimo iti iz svojih starih vzorcev, rutine; si dovolimo, da v nas živi naš notranji otrok ne glede na zahteve okolja v katerem živimo? Ravno okolje je tisto, ki nas velikokrat ovira pri naši ustvarjalnosti, ko se sprašujemo »kaj bodo pa drugi mislili, rekli, če bom….?«
• Kreativnost je pravzaprav tudi nevidna stran našega uspeha. Bolj kot smo kreativni večje možnosti uspeha se nam odpirajo. Vsi imamo svoje sanje in če si jih dovolim sanjati, verjeti vanje in se ne spraševati kako jih doseči ali kaj bodo drugi rekli in se ne omejevati z nekimi ustaljenimi prepričanji… bomo mnogo bolj motivirani in našli bomo načine/ideje, ki nam bodo pomagale do njihove realizacije.
• In ne nazadnje je pomembno, da se zavedamo kaj jemo. Da izbiramo zdravo hrano, biološko pridelano, čim več zelenjave in vlaknin, se izogibamo mleku in mlečnim izdelkom in mesu… Zakaj? Znanstveno je dokazano kako naša prehrana in s tem prebava vpliva na naše razmišljanje, saj kot pravijo, imamo v našem črevesju »druge možgane«. In če so ti »drugi možgani« zapacani, kar povzroča nezdrava, hitra hrana, bomo porabili toliko več energije za njeno presnovo in tako nam bo ostalo bore malo energije za našo ustvarjalnost. Sama sem vegetarijanka predvsem iz tega energetskega razloga, saj vem kakšna je razlika v mojem delovanju in kvaliteti življenja sedaj ko sem zavestna tega, v primerjavi s prej, ko mi ni bilo mar kakšno hrano uživam.

To je samo moje razmišljanje o kreativnosti, kako jo jaz dojemam in kaj meni pomeni. Seveda pa ima vsak izmed nas svoj pogled in v tem je tudi čar življenja. Vsak izmed nas edinstven in s tem je edinstvena tudi njegova ustvarjalnost in izražanje le te. Želim vam, da pogumno stopite naprej, živite sebe in svoje sanje in s tem ustvarjate lepši svet za vse nas in naše zanamce.