Kakšna je razlika med posamezniki, ki gredo lahko v hipnotično stanje in ostalimi, ki jim gre to težje?
S tem vprašanjem se je ukvarjala raziskava Univerze v Standfordu, ki je pokazala sledeče rezultate. Ta raziskava je uporabila podatke, ki so bili zbrani s funkcionalno in strukturalno magnetno resonanco v poizkusu, da se spremlja aktivnost možganov, ki je povezana z izvršilno nalogo in pozornostjo in kako se le ta odziva pri posameznikih, ki gredo težko v samo stanje sprostitve, oziroma hipnoze.
Profesor dr. David Spiegel, glavni avtor študije, ocenjuje, da približno 25% ljudi ne more biti hipnotiziranih. Posameznikova hipnotična dojemljivost ni povezana z neko posebno lastnostjo, temveč se mora po Spieglovih besedah, nekaj dogajati v samih možganih. Hipnoza deluje s spremembo aktivnosti v delih možganov povezanih z usmerjeno pozornostjo in ta raziskava je pokazala nove podrobnosti v delovanju možganov med samo hipnozo.
Za potrebe te raziskave so dr. Spiegel in njegovi kolegi z univerze izvedli funkcionalno in strukturalno magnetno resonanco možganov pri 12 odraslih osebah z visoko hipnotično sugestibilnostjo in pri 12 odraslih z nizko sugestibilnostjo.
Znanstveniki so opazovali tri različne mreže v možganih:
– predel, ki se koristi, ko so možgani v stanju mirovanja
– mreža izvršne kontrole, ki je pomembna pri odločitvah
– mreža interesa, ki je pomembna v razlikovanju prioritete pomembnosti
Rezultati študije so pokazali zanimive rezultate.
Obe skupini ljudi so imele aktivno prvo mrežo (ko so možgani v stanju mirovanja). Subjekti iz prve skupine (visoka sugestibilnost) so pokazali večjo aktivacijo med deli mreže za izvršno kontrolo in mrežo interesov. V možganih skupine oseb z visoko sugestibilnostjo se zdi, da se levi dorzolateralni prerontalni korteks, področje možganov za izvršno kontrolo, aktivira skupaj s prednjim dorzalnim cingularnim kotreksom, ki je del mreže interesov in igra vlogo v fokusiranju same pozornosti. Pri osebah z nizko sugestibilnostjo te povezave ni bilo zaznati, oziroma je bila zelo majhna.
Dr. Spigel in njegovi sodelavci so bili zelo zadovoljni, da so v sami raziskavi našli nekaj tako jasnega in poudari: »Možgani so komplicirano orodje, ljudje so komplicirani in bilo je presenečenje za vse nas dobiti tako jasno prepoznavo v dogajanju v možganih.«
Iz študije se je potrdilo, da je hipnotična sugestibilnost manj odvisna od posameznikove osebnosti, temveč gre bolj za kognitivne aktivnosti in za nevronske povezave v samih možganih.
Naslednji korak dr. Spiegla in njegove ekipe bo dodatno raziskati kako se različne funkcionalne mreže spreminjajo med samo hipnozo.
