Narava je naš največji učitelj, čeprav vse prevečkrat to spregledamo. Letni časi, živali in rastline funkcionirajo po nekih zakonitostih, v katere ne dvomijo. Preprosto se predajo in živijo svoje poslanstvo. Ko sem opazovala našo muco, ko je rojevala, pa sem dojela pomembno lekcijo. Lekcijo o moči in pomenu dotika.
Živali nimajo razvitega čuta za govor-vsaj ne na tak način kot mi ljudje, čeprav se zelo uspešno sporazumevajo na svoj način. Imajo pa zato veliko bolj razvite ostale štiri čute-vid, sluh, vonj in dotik. In ravno dotik je tisti, ki me fascinira. Ko je naša Mica Maca rodila prvega mladička, ga je oblizala, nato pa si ga je potisnila pod svoje telo-v varno zavetje. Ravno tako je storila z drugim. In tudi mladički so instiktivno iskali njen dotik. Dovolj je bil že najmanjši stik, da so bili pomirjeni in da so se počutili varne.
Ista zgodba je pri rojstvu otroka. Takoj ko zagleda luč sveta, ga položijo materi na prsi, da ustvarita stik-da se ponovno povežeta še od zunaj. In ko je otrok še dojenček ga nenehno pestujemo, objemamo, ljubkujemo, nosimo po rokah, ga božamo,…. Potem pa, ko odrašča-vsaj meni se tako zdi-je tega stika vedno manj in manj. Zakaj? Kako? Kje, na poti evolucije, smo izgubili ali zatrli to potrebo. Potrebo po dotiku, potrebo po bližini sočloveka.
Moje opažanje je, da obstaja med ljudmi kronično pomanjkanje dotikov in objemov. Mogoče je v Sloveniji to še bolj izrazito kot npr. V Angliji, kjer sem preživela 8 let. Tam smo se ob vsakem srečanju s prijatelji-tudi če smo se videli vsak dan-objeli in poljubili na lica. V Sloveniji pa mi prijatelji, ki jih vidim po 10-ih ali 15-ih letih stisnejo roko v pozdrav in slovo. Šokirana sem!!! Zaprepadena!!! Po drugi strani pa si ljudje že vsak najmanjši telesni stik razlagajo kot namigovanje ali uvod v kaj intimnejšega?!?!?!?! Takoj se ustvari povezava dotik=seks.
Zame je dotik osnovna človeška potreba, ki ne zbledi s starostjo. Ravno nasprotno, še poveča se. In če le-ta ni zadovoljena, smo ljudje prazni. Ne moremo funkcionirati optimalno, manjka nam energije in iščemo druge-največkrat nezdrave načine-kako zapolniti to praznino.
Ko sem se sama začela ukvarjati z masažo, sem odkrila, da lahko preko dotika mojih rok, pomagam ljudem zapolnit to potrebo po dotiku. Ne, nimam čudežnih rok. Enostavno se povežem z Energijo Izvora in le-tej dovolim, da teče preko mojih rok in se skozi dlani prelije na masiranca. Jaz sem pri tem samo posrednik-kanal, skozi katerega deluje ta Energija. Pomembno je samo to, da se uglasim z Energijo in ji dovolim, da me void. Zame masaža-pa katerokoli tehniko že uporabljamo-ni samo gnetenje mišic. To lahko v bistvu počne tudi robot ali stroj. Zame je masaža zlitje s človekom. Dotik z njegovo dušo….preko dotika telesa. In duša največkrat hrepeni po bližini sočloveka, po objemu. Po dotiku.
Če bi se bolj poslušali, bi ta klic gotovo zaslišali že prej. In ljudje na tem planetu ne bi bili tako sestradani bližine in dotikov. Kljub temu, da ima sodobna tehnologija ogromno prednosti, pa je njena največja slabost ta, da je prispevala levji delež pri odtujevanju ljudi med seboj. Danes večino srečanj, sestankov in obveznosti uredimo preko mailov, facebooka, skypa…kar je zelo priročno, če imamo prijatelje in poslovne partnerje na drugi polovici zemeljske oble. Za prijatelje, znance, sorodnike ali sodelavce, ki pa živijo na koncu ulice ali se nahajajo v sosednji pisarni, pa je tak način komuniciranja zelo žalosten in predvsem brezoseben. Izgubljamo stik s samim seboj in posledično tudi z drugimi ljudmi.
Začnimo se (ponovno) zavedati svojega telesa. Začutimo ga!!! In predvsem spoznajmo njegove potrebe. Prisluhnimo mu!!! Telo nam vedno sporoča, kaj si želi. Od nas pa je odvisno ali to prepoznamo in predvsem ali ta namig potem tudi upoštevamo. Začnite se dotikati svojega telesa-v popolnoma ne-erotičnem smislu-in božati svojo kožo. Vzpostavite ponovno komunikacijo s svojim templjem, v katerem prebivate. Ko vam bo vaš dotik postal prijeten, boste začutili potrebo po dotiku sočloveka-po masaži, objemu, poljubu, stisku roke, božanju… Tako po dajanju kot po prejemanju. Vendar, ko se dotikate drugih ljudi, naj to ne bo mehansko polaganje vaših rok okoli njihovega telesa. Iz vaših rok ali dlani naj žari energija, ki bo prižgala plamen v drugem, da bosta skupaj zasvetila še močneje. Vsako stvar, ki jo podarimo iz srca in z najvišjim namenom, se nam vedno vrne nazaj z obrestmi. Iskren objem, ki ga podarimo, napolni tudi nas same. Ravno tako masaža. Sreča, ki je oplemenitena, je v dajanju. Osrečite se…..z dotikom.
