Edina stvar, katero je smiselno početi vnaprej je “veseliti se”. 🙂
Včasih sem se veliko, ampak res veliko sekirala. In to že vnaprej. Mislila sem, da to nekako pomaga… Da je OK, če si nekako skrben, se obremenjuješ in planiraš. Šlo je tako daleč, da sem imela neznosne ostre bolečine v želodcu, pri katerih bi se kar sesedla in zvila v klobčič; nisem mogla jesti kdaj in ko sem odšla k zdravnici, mi je ta predpisala poseg – gastroskopijo. Ugotovila sem, da tako ne bo šlo naprej. Preko knjig sem odkrila, da vse skrbi in obremenjevanje gredo na želodec. Kam vse bi me skrbi pripeljale sploh nisem hotela izvedeti. Vedela sem samo to, da tako ne gre več naprej. Telo je vbistvu pokazatelj naših mislih in vsaka bolezen se je pojavila z nekim namenom zadaj.
Sedaj tega (sekiranje vnaprej in na zalogo) ne počnem več. Kdaj me je nazadnje želodec bolel se sploh ne spomnem. 🙂 In vesela sem, da je tako.
Pri skrbeh je namreč tako, da če jih imamo, bo skoraj gotovo šlo nekaj narobe. Če pa jih nimamo in se ne obremenjujemo pa bo OK. 🙂 Skoraj vedno so nepotrebne. Vse je tako, kot mora biti. Vse se nekako uredi. Nič ni nepopravljivega.
VIR SLIKE: http://3.bp.blogspot.com/-OesZPt85Lxs/Tjf3SyN1mdI/AAAAAAAABno/zikBVGqn5RM/s1600/happiness4.png
