Dragi bralec/bralka.
Te dni vlada v mojem domu obsedeno stanje. Zagrabila me je nenadna želja, da se moj dom bleščavo sveti, kot v tistih nadležnih reklamah.Vihtim metlo, loščim omare in skrbno prebiram odvečne stvari , jim namenjam potovanje drugam. Pa sploh ne ljubim gospodinjskih opravil, nekako sem se jim uspešno izmikala in se izgovarjala na vse mogoče duhovne resnice, na tisočere opravke pa na feministično naravnano osebnost. Ampak nekaj me je ta vikend zadelo, bilo je tako očitno, kakor čarovniška palica in skrbno izgovorjen urok največjega čarovnika med otroškim občinstvom. In še zato sem krivila leto 2012 . Zlovešče leto, ki ga tako previdno živim in me dogodki prehitevajo kar sami.In skrbno nastavljam eno stran lica, nato drugo in se delam, da name to leto res nima kakega globjega vpliva. Ne vem, kaj mi je, ampak ne ustavim se niti pred obledelimi stenami mojega prebivališča, tako me mika narisati mavrico, pokazati beli barvi jezik in se preleviti v umetniškega vodjo. Ne vem od kje mi samozavest in navdušenje, to bo nekaj z Venero in soncem. Še mi ni zadosti.
Dragi bralec/bralka. Vabim te tudi na neko drugo čiščenje, ki mi do sedaj sploh ni dišalo. Pa tudi če imam v rokah najbolj dišeče čistilo in najboljšo opremo. Da opravim še to čiščenje, sem se odločila, ja, ne vem, če sama. Ampak, ker sem pri tem negotova, te vabim da se skupaj podpiševa pod tole. Globoko v najtemnejšem kotu najbolj oddaljene omare na podstrehi sem našla kupe smeti , črne vreče na katerih piše :NISEM DOVOLJ DOBRA, pa spet druga NIKOLI TI NE BO USPELO, glej jo, še ena prihaja in težka je NIHČE ME NE LJUBI in njena dvojčica po duši, ki ima prav grozljiv vonj in je težka kot slon LJUBEZEN JE KRUTA. Pa sploh še ni konec, rastejo kakor gobe po dežju in vse so črne in smrdljive. Nimajo kaj početi v mojem pravkar počiščenem stanovanju!!!! Se strinjaš bralec/bralka? Postaviva se jim v bran, ogromno jih je, ampak bova zmogla in najino glavno orožje bo sesalec in čarobni čistilni prah, ki bo opravil s to nesnago. Počutim se kot akcijski junak nekega slabega filma in se neustrašno spravim na prvo vrečo, zamahnem ter v enem zamahu pobrišem vsebino in špric špric s čarobnom čistilom odškrnem in spremenim naslov SEM DOVOLJ DOBRA. Tako, pa sem te! In te še pobarvam z roza barvo, da iz vreče postaneš lepa slika. In da, bralec prosim obesi jo na moje sveže popleskano steno. Da jo vsi vidijo. Naslednjo se lotim podobno, na koncu pa se odločim da jo recikliram in postane lep –zopet roza- prtiček s samozavestnim sloganom USPELO TI BO. Ne delam si utvar, da ne bom zmogla opraviti z dvojčicama. Postaneta dve lepi roži v moji najboljši in najljubši vazi in že pri vhodu v moje gnezdece pozdravljata obiske na najboljši možni način, šepetata vsakomur, ki pride LJUBEZEN, LJUBEZEN. Še malo špric, špric, pa smo končali. Nikjer ni več nesnage. Juhuhu. Uspelo nama je.
No, tole je bilo pa zabavno in otročje lahko. Hvala, bralec/bralka . Lepo diši, ne?
