Zakaj se ne spominjamo prejšnjih življenj, če so?

OGLAS

Pridejo trenutki (največkrat takrat, ko se nam zgodi kaj hudega ali pa preprosto zaidemo v leta, ko pred nami ni več prav veliko življenja), ko se začnemo spraševati o smislu svojega bivanja: zakaj smo tu, kam gremo, smo naredili iz svojega življenja vse, kar so nam okoliščine omogočale, smo krivi, da nam ni uspela sanjska življenjska zgodba, je nekdo tam zgoraj uravnaval naše početje, nas po tem, ko bomo odšli, čaka še kaj?

Le redki imajo jasen razumski odgovor (legendarni Marko Zorko je že bil tak): bodimo hvaležni, da smo živeli, in se sprijaznimo, da potem ni ničesar več! Večina, vernih in nevernih, pa vendarle vsaj v kotičku svoje zavesti upa, da bo svoje bivanje nadaljevala nekje drugje in vsekakor veliko lepše kot v tem edinem življenju, ki ga poznamo. Če torej iščemo odgovore na takšna vprašanja, bo zanimivo (ne pa tudi enostavno) branje elegantna modra knjiga Iniciacija pri človeku in v sončnem sistemu, ki je nastala na zelo nenavaden način, eden od prevajalcev v slovenščino pa je Luka Kovač, ki nam je o njej pojasnil, kar pač na svoji ravni lahko razumemo. Ko sem ga vprašala, na kateri ravni je on, se je samo nasmehnil.

O Alice A. Bailey so vso tisti, ki jih zanima duhovnost in posmrtno življenje, nedvomno že slišali. Rodila se je leta 1880 v Angliji, bila je iz bogate meščanske družine, nezadovoljna in  zlovoljna kot mnogo njenih vrstnic, ki niso našle pravega smisla življenja. Do petnajstega leta je skušala kar trikrat narediti samomor, potem pa so jo nenavadna videnja in prisluhi zanesli v duhovnost, ob tem pa je živela običajno družinsko življenje. Po telepatskem nareku enega od mojstrov Hierarhije (ne bom niti poskušala razložiti, kaj je to) je v tridesetih letih napisala 24  knjig, izdala jih je v temno modrih platnicah, in prav vse se dotikajo skrivnostnih plati našega bivanja, ki so bolj ali manj znane le redkim ljudem.  Modre knjige so bile doslej dostopne predvsem v angleščini, zdaj pa ni več tako – vsaj eno imamo v slovenščini  in v naslednjih letih bomo dobili še tri ali štiri, če bo zanimanje dovolj veliko, pa tudi več. Ta, ki je pritegnila pozornost, se imenuje Iniciacija pri človeku in v sončnem sistemu.

OGLAS

Komu so namenjene modre knjige?  Luka Kovač je razgledan mladenič pri tridesetih, s precej  drugačnimi prioritetami, kot jih ima večina vrstnikov.  Ukvarja se z duhovnostjo, zdravilstvom pa tudi z zelo običajnimi težavami, ki nas pestijo – ni še dolgo, ko se je na Škotskem udeležil seminarja o vaseh za starostnike, kar pomeni približno to: starejši bi si na podeželju organizirali zanimivo življenje, primerno svojim letom, mladi pa bi jim pri tem pomagali in si s tem služili vsakdanji kruh. Ideja je vsekakor vredna premisleka.

Komu so torej namenjene modre knjige, ki nikakor niso lahko branje? »Namenjene so navdihu, da  bi skozi branje ljudje zaslutili, kaj so, in po drugi strani, del česa so,« pravi Luka.

In kdo ali kaj torej smo?

»To je vprašanje, ki nima dokončnega odgovora, človek si ga nenehno zastavlja, in bolj ko ga skuša razumeti, bolj se ozavešča in raste. Knjige, ki obravnavajo zelo različne vidike duhovnega življenja, seveda ne ponujajo dokončnega odgovora, ponujajo le namig, kje in kako iskati.«

Kdo smo, od kod prihajamo? Darvinizem pravi, da smo se zaredili v nekakšni prajuhi in se zelo počasi razvijali do danes, kreacionizem pa, da nas je ustvaril bog, kakorkoli ga že razumemo. Kaj je res? Oboje, pravi zmeraj nasmejani Luka Kovač. Skozi dolgo zgodovino se je razvijala naša zunanja podoba, Mojstri pa so poskrbeli za zavest, ki ljudi  loči od vseh drugih živih bitij. Oblika ni izvor življenja, ampak življenju samo omogoča, da dobi uporabno obliko. Ali, prosto po meni, telo omogoči duhu, da se naseli vanj in se skupaj z njim razvija.

Našo osebnost torej sestavljajo telesna, čustvena in mentalna raven, nad vsem tem pa je duša – in vse to v vzajemnem delovanju je življenje.  Razumete?

Saj ni treba, ampak morda vas bo zadeva toliko vznemirila, da bi jo malo raziskali. Le radovednost namreč pripelje do skrivnosti življenja.

Avtor: Sonja Grizila
www.jana.si