Pregovor pravi: »Povej mi kaj ješ in povem ti, kdo si«. V tem članku bomo ta pregovor dopolnili: Povej mi kaj in kako ješ in povem ti, kdo si«. Veliko je bilo že napisanega o zdravi prehrani, pomembno pa je tudi, da je naše prehranjevanje zavestno.
Vključevanje zavesti v prehranjevanje bo kvalitetno nadgradilo naš obstoječi odnos do hrane. Začnimo s položajem telesa pri prehranjevanju: večinoma sedimo za mizo, kar je sicer udobno, toda omogoča, da pojemo preveč. Sedenje na tleh s prekrižanimi nogami in vzravnano hrbtenico omogoča, da bolje čutimo, kako se polni želodec, hrana je na tleh in dajanje v usta zahteva določeno pozornost. Seveda, če težko sedite na tleh, boste tak način sedenja pri hrani vključili šele, ko bo sedenje na tleh postalo udobno in domače.
Naslednja kvaliteta zavestnega prehranjevanja je kratka »molitev« pred obrokom, kjer se zahvalimo materi Zemlji za njene darove, hrano informiramo, se umirimo in povežemo. Med jedjo lahko govorimo, pomembno pa je, da glavnino pozornosti dajemo hrani, ki jo uživamo. Velikokrat ljudje pred obrokom molijo, toda takoj po molitvi pa se začnejo pogovori o raznih temah in ljudeh, ki niso prisotni, svetost hrane pa je pozabljena. Kultura zavestnega prehranjevanja naroča, da se med prehranjevanjem ne začenja pogovorov o »vročih« in napornih temah, najprimerneje je govoriti le o hrani, ki jo jemo in o tem, kako smo jo pripravili, kako jo čutimo in doživljamo. Pri zavestnem prehranjevanju smo pozorni in uživamo v okusih, ki so glavni vir za pridobivanje občutka sitosti. Jemo počasi in z zavestnim užitkom, hrana je božji dar preko katere se nam, če smo dovolj prisebni, razodeva bit narave in celotnega vesolja.
Zen mojster se je odločil zapustiti telo. Poklical je vse učence na zadnji pogovor. Vprašali so ga, kaj si želi pred odhodom. Zaželel si je korenčkovo pito. Eden od učencev je pohitel v bližnjo pekarno in prinesel pito. Mojster je vzel kos in ga z užitkom pojedel, učenci pa so čakali na njegove poslednje besede, s katerimi bi jim predal modrost. Njegove zadnje besede pa so bile: »Kako dobra je korenčkova pita«. Božja narava sveta se nam lahko razodene tudi v izkušnji okusa hrane.
Ko uživamo hrano počasi in zavestno, pride trenutek, ko začutimo, da smo siti. Želodec je poln nekje na 2/3. Lahko se zgodi, da nas bo naš um poskušal prelisičiti z besedami: »Oh, še enkrat si nadevam«, ali pa »Še tole moram poizkusiti!«, toda zavest bo močnejša. Odložili bomo pribor in končali s prehranjevanjem.
Prehranjevanje je naš največji »kompenzator«. Če nismo srečni, če imamo težave v družinskih odnosu ali v službi, po navadi jemo preveč. Zakaj? Ko se preveč najemo, gre veliko krvi in veliko življenjske energije v prebavne organe. Zajame nas utrujenost, um nima energije, da bi se soočil z našimi aktualno situacijo, največkrat zaspimo. Gre za koncept: »Jem, da lahko pozabim«. Zavestno prehranjevanje je avto-refleksivna metoda osebnostne rasti, v kateri se odločimo, da ne bomo več kompenzirali s hrano. Jemo le, ko smo lačni, drugače pijemo le vodo, kar odlično premaga »lažne napade lakote«. S takim načinom prehranjevanja lažje ozavestimo odnose, ki nas pestijo. Ko prevzamemo zanje polno odgovornost, se bodo spremenili v nekaj dnevih ali najdlje tednih. Ni dovolj biti zavesten o tem, kaj se nam dogaja v življenju, prevzeti je potrebno polno odgovornost, ki je temelj osebnostne in duhovne transformacije.
Zavestno prehranjevanje odraslih ljudi narekuje vegetarijanstvo. Meso je druga transformacija sončne energije, rastline so prva transformacija in so zato bolj »čista« v psihološkem smislu. Ko gremo na vrt, se zahvalimo rastlinam, jih obredno ločimo s prsti. Ubijanje in prehranjevanje z živalmi je živalski način prehranjevanja, ljudje pa nismo zveri, ljudje smo bitja, ki imamo potencial spoznanja boga v sebi in k temu težimo. Ljudstva, ki so v zgodovini jedla meso, so živali ubijala obredno. Najprej so jih popeljali v trans in jim potem odvzeli življenje. Klanje živali po klavnicah je barbarstvo prve vrste, vse tesnobne energije teh živali mesojedci pojedo in ugnezdijo se v njihovo energijsko telo in vir slabega počutja.
Sem prijatelj z družino, ki je imela rada pečene zajce. Pred leti smo se dogovorili za piknik, naša družina je že takrat bila vegetarijanska, pripravili smo si pečeno zelenjavo, njih pa je ob prihodu na piknik čakal živ zajec, ki smo si ga sposodili od soseda. Rekli smo jim: »Ogenj je pripravljen, ubijte zajca, ga očistite in specite«. Vrnili smo zajca sosedu, prijatelji pa so jedli našo zelenjavo in postali vegetarijanci.
Vegetarijanstvo narekuje prehranjevanje z lesenim priborom. V človekovi zgodovini je kovina močno povezana z vojskovanjem, les pa bolj z domom, ognjiščem in pripravo hrane. Leseni pribor je bolj »mehak« od kovinskega, če ga vsak teden namažemo z olivnim, konopljinim ali drugim jedilnim oljem, ima dolgo življenjsko dobo. Seveda, bolj ko je umetniško izdelan, večji je naš užitek ob prehranjevanju. Dobro in okusno je blizu lepemu.
Zavestno prehranjevanje je uspešen in
preverjen način za pridobivanje idealne telesne teže
Iz izkušenj vemo, da klasične »shujševalne kure« pogosto nimajo dolgotrajnih uspehov, ker človeka silijo v določen prehranjevalni režim, ki mu ni »pisan na kožo«, je neke vrste psihološka prisila. Z zavestnim prehranjevanjem postopoma spreminjamo naš odnos do hrane, do sebe in do življenja nasploh. Gre za proces v katerem preko zavestnega prehranjevanja razvijemo osebno avtorefleksijo, ki nam daje možnost, da odvržemo stare neustrezne predstave o sebi in jih zamenjamo z novimi.
Dokler se doživljamo kor »debeluh« in nam to ni všeč, nem ne bo pomagala nobena kura. Ko pa se začnemo doživljati kot »debeluh« ki želi postati vitek, bo proces pridobivanja idealne teže potekal »od zgoraj navzdol«, se pravi od psihičnega nivoja proti fizičnemu nivoju. Telo sledi umu, ko se doživljamo vitki in lepi v umu, bo telo sledilo. Človek ima tri komponente: zavest, um in telo. Z zavestnim prehranjevanjem aktiviramo zavest v umu in telesu. Ko je zavest aktivirana, se harmonija vzpostavi samodejno. Aktivirana zavest v človeku je avto-regulator za krepitev zdravja in vitalnosti.
Za pridobivanje idealne teže so zelo primerna jedila iz industrijske konoplje, ker je le-ta idealna hrana, ki vsebuje skoraj vse, kar organizem potrebuje. Konoplja je bioenergetsko zelo močna rastlina, poleg zaužitih snovi nam da tudi veliko bioenergije. Organizem poleg »vnosa hranilnih snovi« rabi tudi stalni »vnos bioenergije«, ki jo dobimo z dihanjem, zdravo vegetarijansko hrano in čustveno bogatimi medčloveškimi odnosi. Ljubezen je človekova najpomembnejša hrana. Ko se začnemo prehranjevati zavestno, se tudi v našem osebnem življenju zgodijo nove stvari, spoznamo nove ljudi, ki so nam podobni, imajo »sorodno frekvenco«.
Avtor: Srečko Šorli
Feliksova domačija/Facebook
