Saturn in več življenjska pot

Ko stopimo na pot duhovnega spoznavanja in gremo globlje v odkrivanje nezavednih plasti uma, slej ko prej naletimo na spomine – kajti naš nezavedni um je v resnici ena ogromna baza spominov – iz prejšnjih življenj.

Poznati in se spominjati prejšnjih inkarnacij ni enostaven izziv in nanj je treba biti ustrezno pripravljen – zlasti s pravilnim razumevanjem in ozaveščanjem tega življenja tu in sedaj. Plasti uma je treba odkriti postopno, ne glede na to, da se včasih dogodijo prebliski, ki nam odpirajo razsežnosti, ki si jih s tanko plastjo zavestnega uma niti predstavljati ne moremo. Prebliski in spomini lahko vzniknejo spontano, a še vedno je treba sprva razumeti svoje jedro, ki deluje v sedanjem trenutku ter zdajšnje življenje, ki je vodilo do jaza-osebnosti, ki jo živimo sedaj. Naš ego konstrukt je produkt nešteto spominov, vodi nas cela mreža, spletena iz tankih, nevidnih niti, katerim sledimo sprva v zgodnji nastanek tega življenja, to je, razumemo svoj izvor, svojo družino, svoje skrbnike, zgodnje okolje in okoliščine – in ko je to do neke mere razumljeno in predelano, lahko napoči trenutek za osvetlitev prejšnjih inkarnacij, ki so pogojile naše rojstvo v tem telesu, v tem jazu, ki ga živimo sedaj.

Sedaj ko imamo na nebu ‘gospodarja karme’, Saturna v svojem domu, Kozorogu, si ga simbolno lahko zamišljamo tudi kot ‘bilanco’ prejšnjih inkarnacij. Saturn predstavlja setev in žetev v naši psihi, semena, posejana v preteklosti, katerih rezultate žanjemo sedaj – in tu ne gre za delovanje v obliki nagrade in kazni, kot si učinek vzroka in posledice ali zakona karme predstavlja marsikdo. Ne gre za nagrajevanje in kaznovanje, ki je dokaj otroško gledanje na svet in zakone, temveč za nabiranje ustreznih izkušenj, natančno tistih, ki jih potrebujemo za dokončanje, veliko dovršitev, opustitev ali pa razcvet, ko izkušanje več ne bo potrebno in bo naša eksistenca našla svoj pravi ‘dom’. Res je, da je velikokrat potrebno uravnotežanje in pravilna uravnava, zato Saturn svojo digniteto, svoj častni položaj najde ravno v znamenju Tehtnice, ki je arhetip pravilnega ravnovesja, v tarotu pa je na primer dodeljena karti Pravice, ki jo tudi vidimo upodobljeno s tehtnico.

Uravnotežanje ne pomeni nagrajevanja in kaznovanja, temveč so-bivanje izkušenj: samota mora biti uravnotežena z odnosi, obilje s pomanjkanjem, zdravje z boleznijo, privlačnost z odporom, plenilec z žrtvijo, itd.

Človek mora predelati vse te izkušnje, marsikaj dobiti, veliko izgubiti, da zlagoma izkusi in prepozna različne dele svojega bitja – uvid v prejšnje inkarnacije pa prinaša možnost prepoznanja, da določene aspekte sebe živimo že veliko življenj, ali da nasprotno, smo živeli ene dele bitja in je sedaj čas, da živimo še kako drugo plat.

Vpogled v prejšnja življenja je vedno individualna zadeva, ki jo opravi posameznik, ko je na to pripravljen, vendar lahko kolektivno morda vstop in pripravljenost za tovrstno bilanco še močneje začutimo, ko je Saturn v kardinalnih znamenjih, kot je sedaj, v znamenju Kozoroga. To je čudovit trenutek za ‘notranjo bilanco’ – in s tem namenom učenja in uvida v bistveno, nam Saturn tudi dostikrat odvzame in nas prikrajša, da nas s tem prisili prepoznati in videti, kje sploh smo, kaj sploh počnemo, kam sploh gremo in ali je pri tem sploh podprt naš osebni razvoj. Ljudje namreč veliko življenj dobesedno prespimo – naša zavest in razumevanje spita zakopana, delujeta zgolj toliko, da lahko preživimo in ohranimo tedanjo jaz-strukturo, ki ni naše pravo bitje, temveč le konstrukt, ki nam pomaga funkcionirati. Saturn nam kaže vpogled v naše strukture – v naš seznam nabranih izkušenj, ki so nas naredile modreca ali pa bedaka, največkrat pa kar oboje. Saturn je močno povezan z razvojem jaza in individualnosti, kjer pa bo poudaril socialno-pravično vlogo in ne golega jaza – na to nas opozarja tudi njegov dom v Kozorogu (pa tudi Vodnarju, katerega tradicionalni vladar je), kot prvovrstnem znamenju socialne odgovornosti. Saturn je v prvi polovici zodiaka, ki je namenjena individualnemu razvoju, v neugodnem položaju (Oven, Rak, Lev), v drugi polovici zodiaka, ki se ukvarja že z odnosi in vpenjanjem v kolektiv pa se nahaja na višini in doma (Tehtnica, Kozorog, Vodnar).

Kaj to pomeni za našo notranjo, več-življenjsko bilanco?

S Saturnom v Kozorogu smo kot družba zreli za prepoznanja, za razvoj modrosti in odgovornosti, vendar je v prvi vrsti potrebno stopiti na pot individualnega prebujenja. Prevelikokrat se odgovornost za osebno dobrobit in razvoj polaga na ramena družbe in okolja, pozabi pa se individualno odgovornost za razvoj lastne duhovne inteligence in s tem tudi notranje svobode. Saturn v Kozorogu nam pokazal, kje so omejitve družbe – kaj lahko družba naredi za nas? Vendar je še pomembnejše vprašanje, kaj lahko mi naredimo za družbo? Kako moja osebna pot, moje (ne)razumevanje, moja (ne)doraslost kreira družbo, katere člen sem? Prepoznati bo treba, da osvoboditev in razumevanje ležita znotraj nas in da je družba vedno le odraz našega lastnega jaza. Imamo družbo, ki jo kreiramo sami, kot imamo jaz, ki je rojen v družbo, ki zrcali naše lastne nastavke. Politiki, socialne razmere, okolje in družba kot taka so vedno le odraz kolektivne zavesti posameznega naroda, ki predstavlja širši kolektivni okvir zavesti posameznika – in sedaj je skrajni, ‘kardinalni’ čas, da to resnično ozavestimo. Nastopil je že z Uranom v znamenju pomladi, Ovnu, s Saturnom v Kozorogu pa je čas za resnično polno ozaveščanje osebne odgovornosti. Kako smo, kot posamezniki pripotovali do družbe, v kateri živimo sedaj? Zdi se nam, da smo bili v njo kar potisnjeni, vendar tanki laski nezavednega segajo globoko v več-življenjsko evolucijo. Biti rojen v določeni družbi, v določenih okoliščinah pomeni biti uglašen s temi okoliščinami – in le od stanja prebujenja je odvisno, koliko se bomo dejansko lahko osvobodili. Morda se ne bomo mogli osvoboditi fizično, vendar pa se vsekakor lahko osvobodimo notranje, v smislu, da prihajamo vedno bližje k sebi, k resnični individualnosti, ki ni plod pogojenosti, ne osebne, ne socialne, ne kolektivne.

Uvid v prejšnje inkarnacije nosi takšen ‘saturnovski’ priokus, saj nam prikaže nit razvoja, strukturo, ki jo gradimo, rušimo in izkušamo že mnogo življenj. Lahko da je bila za našo pogubo velikokrat kriva družba – verjetno res. Lahko so nas zatrli, zavrgli drugi, od staršev, do socialnega okolja, do resničnih škodoželjnežev. Lahko smo zatiralca igrali drugim mi. Ali pa smo se skozi veliko življenj pasivno predajali usodi, morda po drugi strani strašansko dolgočasili v brezvezni, sivi, pusti eksistenci. Vendar ko nastopi čas prebuditve, našega razumevanja ne more ustaviti nihče. Ko nas pozove Saturn, moramo prevzeti odgovornost – tudi za družbo, v kateri živimo, za okolje, v katerega smo se rodili, za lastno inkarnacijo. Če se lotimo uvidov v prejšnje življenje po ‘saturnovsko’, se jih bomo vedno lotili z zavedanjem lastne odgovornosti in kreacije, z uvidom v lastni um in njegove mehanizme, ki potrebuje točno takšne izkušnje, da lahko dela končno uravnavo. S tem uvidom ozavestimo, da naša življenja kreira naš nezavedni um, katerega korenine segajo v sam nastanek življenja in še dlje.

Saturn je zadnji vidni planet in s tem predstavlja ostro mejo – in v Kozorogu nam postavlja družbeno mejo. Kdo sem kot član družbe? Je družba odgovorna zame? Sem le njen produkt? Sem res le produkt okolja – ne le družbe, tudi staršev, saj je Kozorog navsezadnje močan starševski princip? Kdo sem onkraj meje danih pogojenosti? Kolektivno je morda napočil čas, da resno uvidimo in sprevidimo, kako nas družba kreira, pogojuje, a hkrati da se s tem začne luščiti lupina jaza, trda skorja, ki skriva pravo bitje, ki presega družbo, okolje in tudi samo smrt. Saturn je tudi gospodar smrti – saj je smrt navsezadnje velikanska žetev življenja.

Kaj bomo želi ob koncu življenja – zgolj pogojenost in vsiljene konstrukte, ali morda kanček razumevanja, kdo sploh v resnici smo? To je naša individualna odločitev, pot razumevanja in izkušanja, ki je nihče ne more prehoditi namesto nas.

Zato naj bo Saturn res učitelj in opomnik naše lastne poti, ki je več-življenjska, kjer smo ob vsaki smrti želi sadove lastnega truda in še jih bomo, dokler krog izkušenj ne bo sklenjen.