Aromaterapija je veda, ki je v zadnjem stoletju popularizirala uporabo dišečih zdravilnih rastlin za doseganje dobrega počutja in izboljševanje kakovosti življenja. Gre za »najbolj dišečo komplementarno metodo zdravljenja«, ki ima skozi olfaktorno izkustvo neposreden vpliv na naše možgane, zato je postala pri ljudeh zelo priljubljena.
Uraden začetek aromaterapije sega v leto 1937, ko je francoski kemik René-Maurice Gattefossé termin »aromaterapija« izbral za naslov svoje knjige. Splet naključij je hotel, da je bil Gatefossé žrtev eksplozije v družinskem laboratoriju in ker mu je k okrevanju zaradi gangrene najbolj pomagalo eterično olje prave sivke (Lavandula angustifolia), je svoje življenje posvetil raziskovanju terapevtskih učinkov eteričnih olj. Zato je Francija postala zibelka aromaterapije. Mnogi kirurgi so na primer že med 2. svetovno vojno uporabljali eterična olja za razkuževanje skalpelov in tudi danes ostaja Francija vodilna na področju raziskav in uporabe aromaterapevtskih pripravkov.
Eterična olja
Aromatične hlapne spojine so sekundarni presnovek rastline – nahajajo se v posebnih žlezah na površju ali v notranjosti aromatične rastline. Rastline imajo zaradi njih boljše možnosti za preživetje, saj aromatične hlapne spojine delujejo protimikrobno, privabljajo opraševalce, ščitijo pred rastlinojedci, ščitijo rastlino pred oksidativnim stresom in še kaj. 100-odstotna nespremenjena in avtentična eterična olja pridobivamo iz različnih delov aromatičnih rastlin (iz cvetov, listov, skorje, lesa, korenin, semen in plodov) ter na različne načine (destilacija, mehansko stiskanje), v zadnjih letih postaja popularna tudi CO2 ekstrakcija.
Aromaterapija vs fitoterapija
Aromaterapija je močno prepletena s fitoterapijo in mnogokrat se obe vedi prekrivata, vendar pa je med njima tudi pomembna razlika. Temelj aromaterapije so dišeče zdravilne rastline v obliki 100-odstotnih eteričnih olj. Fitoterapevti pa uporabljajo tudi mnoge druge zdravilne rastline, ki ne vsebujejo aromatičnih hlapnih spojin ali pa jih vsebujejo v zelo majhnih količinah (na primer kopriva, pegasti badelj, šentjanževka, ognjič, lipa …) in jih uporabljajo kot sveže, posušene, v obliki tinktur, izlužnin, oblog in podobno. Stroge meje med tema področjema ni, mnogi aromaterapevti so sočasno tudi fitoterapevti ter znajo poiskati optimalno rešitev za določeno težavo iz zakladnic obeh ved.
Načini uporabe eteričnih olj
Eterična olja se lahko uporabljajo v različne namene in na veliko načinov: s pomočjo difuzije v prostoru, v pripravkih za nanos na kožo, v različnih inhalacijah, kopelih, razpršilih in oblogah, uporabljajo se za izdelavo naravne kozmetike in parfumov, za naravno čiščenje doma, nego hišnih ljubljenčkov in tako dalje. Eterična olja so sestavni del nekaterih zdravil in mnogih krem s protibolečinskim in protivnetnim delovanjem, v klinični aromaterapiji pa se jih dodaja kot aktivne učinkovine aromaterapevtskih pripravkov.
Pomembno je, da sta način uporabe in izbira eteričnih olj sorazmerna z znanjem, ki ga imamo o eteričnih oljih. Kajti razlika med ljubiteljsko in klinično aromaterapijo je velika. Pri slednji je potrebno imeti ustrezno izobrazbo. Primerno izšolano osebje lahko namreč s pomočjo pripravkov zdravi tudi komplicirana obolenja, kot so kronična vnetja ali MRSA. Tako imenovani klinični aromaterapevti uporabljajo pripravke z eteričnimi olji tudi interno: v obliki kapsul za oralno uživanje ter analnih in vaginalnih supozitorijev. V takšnih načinih aplikacije je bistvena tudi vrhunska kakovost eteričnih olj.
Terapevtske lastnosti eteričnih olj
V zadnjih desetletjih smo priča mnogim kliničnim raziskavam, s pomočjo katerih skušajo znanstveniki po svetu dokazati terapevtske učinke eteričnih olj. To delo je sicer težavno, a vendar sedaj vemo, da imajo lahko eterična olja različno delovanje:
- protivnetno: rimska in nemška kamilica, prava sivka, čajevec, evkalipt globulus, poprova meta, rman, smilj, bosvelija,
- protimikrobno: čajevec, timijan, origano, šetraj, evkalipt globulus, limona, cimet, klinčki,
- protiglivično: čajevec, palmaroza, pelargonija, širokolistna sivka, pačuli,
- antispazmotično (proti krčem): muškatna kadulja, kardamom, rimska kamilica,
- regenerativno: prava sivka, bosvelija, smilj, rožmarin kt. verbenon, brškin,
- stimulativno: rožmarin kt. kamfor in rožmarin kt. verbenon, evkalipt globulus,
- pomirjajoče: prava sivka, kamilica, bosvelija, cedra, ilang, sandalovina, narda,
- protidepresivno: bergamotka, mandarina, vrtnica, muškatna kadulja.
Primeri dobrih praks v tujini
Primer dobre prakse v tujini je zagotovo francoska Fundacija Gattefossé, katere poslanstvo je med drugim dvig poznavanja eteričnih olj v zdravstvenih ustanovah – bolnišnicah, domovih za ostarele, zdravstvenih domovih. V sodelovanju z medicinskimi delavci in s farmacevti raziskujejo učinke eteričnih olj in redno objavljajo rezultate. Vsako leto podelijo prestižno nagrado zdravstveni ustanovi, ki je v svoje delo vključila eterična olja, ter organizirajo interdisciplinarna srečanja ekspertov različnih profilov.
Stanje v Sloveniji
V Sloveniji se področje aromaterapije izredno hitro razvija. Obstaja nekaj kakovostnih inštitucij, ki izobražujejo laično in strokovno javnost o varni uporabi eteričnih olj, organizirajo predavanja in kongrese ter vabijo različne strokovnjake iz tujine. Aromaterapija se pojavlja tudi kot predmet v visokošolskih ustanovah. Izredno razvito je področje naravne parfumeristike, tako bo na primer 9. in 10. marca v Ljubljani v Atriju ZRC prva mednarodna razstava naravnih parfumov, izdelanih s 100-odstotnimi naravnimi eteričnimi olji.
Ponudba eteričnih olj se širi, naprodaj so v lekarnah, trgovinah z zdravo prehrano, drogerijah in spletnih trgovinah. Vedno več pridelovalcev zdravilnih rastlin se odloča za gojenje aromatičnih rastlin ter profesionalno ukvarjanje z destilacijo, zato se na trgu pojavljajo tudi eterična olja lokalnih pridelovalcev. V veliko domovih in pisarnah se dandanes eterična olja uporabljajo za odišavljanje prostorov zaradi njihovega terapevtskega učinka na telo in psiho. V zadnjih letih so se eterična olja začela uporabljati tudi v zdravstvenih ustanovah in domovih za ostarele.
Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da zanimanje za aromaterapijo narašča, prav tako pa tudi uporaba in znanje o eteričnih oljih. Klinična aromaterapija je področje, ki je v Sloveniji še v povojih, vendar ji glede na razvoj znanja na tem področju in dostopnost visoko kakovostnih materialov napovedujemo razcvet v prihodnjih letih.
Avtor: Ana Ličina
Vir: www.viva.si
