Pohvala je zelo učinkovita oblika spodbude
Zakaj je ne uporabimo mi sami bolj pogosto? Česa nas je strah? Mogoče nas je sram pohvaliti drugega, predvsem nam bližnjega? V čem se skriva bojazen, da prepoznamo v sočloveku nekaj dobrega ali kvalitetnega in to na glas izrečemo, se pravi pohvalimo?
Kot veste, smo Slovenci znani kot veliki nergači in nam kritika vsakogar in vse počez nikakor ni tuja. Rajši drugega s svojo kritiko potlačimo, da tako sebe dvignemo, češ jaz sem pač boljša od tebe, ker si ti zanič, namesto da bi poiskali kaj lepega, dobrega, koristnega v vedenju ali situacijah, ko smo udeleženi s soljudmi. Ker, ko vidimo, kaj nekdo drugi zna ali obvlada bolje od nas, zakaj temu na primer ne izrečemo priznanja? Se mi zdi, da smo rajši kar lepo tiho, kot da bi naglas izrazili naše občudovanje in pohvalo.
Ja, za pohvalo se je treba malce potruditi, da prepoznamo nek presežek nekoga ali pač nekaj dobrega, kar smo opazili ter pri tem moramo biti sposobni dati na stran naše subjektivno kritiško nergaško oko ter seveda napihnjeni ego, ki nas sabotira, ker nam ne pusti biti iskreni in navdušeni.
Zaradi odsotnosti pohval se dogajajo tudi partnerske in družinske čustvene drame, verjemite mi. Poznam in delam s pari, ki jim je izrekanje pohvale eden drugemu za četudi malenkosti popolna španska vas in me samo debelo gledajo, ko ju povprašam, če se kdaj pohvalita. Spet pri drugih parih je vidno, da v nezadovoljstvu in odtujenosti kvečjemu iščeta eden v drugemu vse kar je slabo in negativno in pri tem seveda ni možnosti pogledati na kakšno malenkosti z bolj pozitivne plati.
Pogosto poslušam moške, kako močno pogrešajo pohvalo s strani svoje žene. Da bi vse dali za to, da bi ona kdaj izrazila priznanje za kakšno dobro delo, ki ga je naredil mož in da bi tako izkazala neko vrednost temu, ob tem pa bi bilo razvidno tudi, da ni samoumeven njegov trud, kako zaslužiti mnogo denarja, da bi lahko svoji družini omogočil lepo in lagodno življenje, Boli ga, da ona tega ne vidi, ne ceni in ne pohvali. Pravzaprav od vsega najbolj pogreša njene besede podpore in ja, pohvale. Velja seveda tudi obratno.
Pohvale pri vzgoji so izjemno pomembne.
Starši, prosim pomislite in si iskreno odgovorite, kdaj ste svojega kratkohlačnika ali najstnika pohvalili? Se verjetno ne spomnite, kajne? Otroci delajo na pohvalo, ker jih vzdigne in močno motivira, da se potrudijo. S tem, ko starši opazite njihov trud ali dober izdelek, s pohvalo otroku omogočite, da uživa v sadovih svojega truda in se tudi v prihodnje potrudi.
Ko ga kritizirate za vsako malenkost, s tem rušite njegovo lastno vrednost in samozavest, s pohvalo pa oboje dodatno zgradite oziroma utrdite.
Pohvala naj bo vedno iskrena, izrečena iz srca.
Naloga: poiščite pri svojem partnerju oziroma partnerki, otroku, sodelavcu, prijatelju oziroma prijateljici nekaj lastnosti značaja, ki bi jih pohvalili. Lahko se osredotočite tudi na neke presežke ali spremembe, ki so vidne, a jih niste do sedaj ubesedili. Napišite jih na list papirja in vadite, kako bi neko pohvalo na glas izrekli članom svoje socialne mreže oziroma zgoraj opisanim posameznikom ter to tudi dejansko storite. Boste videli, da ni tako težko, pri tej vaji pa je še dodatna dobrobit ta, da z iskanjem pozitivnih atributov tudi sami preidete v pozitivno razmišljanje, kar vas bo vodilo do boljšega razpoloženja, verjemite. Zato pohvale vedno delujejo dvosmerno, se pravi osrečite in spodbudite sočloveka obenem pa tudi sebi privoščite naval hormonov sreče.
Pohvale delajo čuda in pomembne pozitivne razlike v odnosih. Mnogi delamo na pohvale in ne na graje. Z malo truda in pozornosti se vaši odnosi lahko spremenijo na bolje in k temu boste prispevali tudi sami s večjo količino priznanja oziroma pohvale. Se vam splača.
