Marsikdo zadnje dvoje meče v isti koš. Seveda je laganje navsezadnje povezano s prikrivanjem. Lahko bi rekli, da je prikrita informacija oziroma skrivnost nekaj, kar ve ena ali več oseb, vendar to namenoma prikriva drugim. Prikrivanje pa od človeka neizogibno zahteva laganje.
Zastaviti pa si moramo še eno ključno vprašanje: ali oseba laže zaradi določenega dogodka ali pa gre za zakoreninjeno navado, ki je stvar njegovega značaja in osebnosti!?
Zavedati se moramo, da laganje ni nekaj preprostega. Laž lahko spodbudijo različna čustva in namere, od slabih do dobrih, odvisno od okoliščin. Zlonamerna laž lahko povzroči veliko trpljenja, vpliv dobronamerne laži pa lahko pomeni nadaljevanje dobrih družbenih odnosov. Osebne zveze ne morejo vedno prenesti testa brutalne odkritosti.
Govoriti resnico v vsakem trenutku utegne kazati na pomanjkanje čustvenosti in prijaznosti; lahko celo uniči vezi, ki nas povezujejo. Na drugi strani pa laganje v osebnih odnosih z namenom prikrivanja napačnih dejanj ali izdajstva zlahka uniči zaupanje. Intimne zveze so odvisne prav od zaupanja in odprtosti! Nastanejo in ohranjajo se na temelju našega zaupanja, da lahko verjamemo v to, kar so nas naučili.
Poznamo različne vrste laži oziroma laganja:
Popolno oziroma črno laganje: To je izmišljanje dejstev. Nekateri nezvesti partnerji gredo v prav neverjetne skrajnosti in si izmišljajo zapletene zgodbe z dovršenimi podrobnostmi, vse to zato, da bi svoje laganje podkrepili z verodostojno, nevprašljivo zgodbo. Drugi samo nekoliko priredijo resnico, da bi tako zabrisali sledi.
Temu nasprotno je belo oziroma nedolžno laganje: Pri tej obliki laganja lažnivci del zgodbe namerno izpustijo oziroma prikrijejo del resnice. Kritični del resnice izpustijo, da ne bi koga prizadeli. Takšne laži navadno veljajo za manj problematične.
Družbeno sprejemljive laži: Tovrstne laži veljajo za “bele”, njihova funkcija pa je nekakšno “podmazovanje” medosebnih odnosov. Včasih so izgovorjene tako samodejno, da jih ljudje sploh ne zaznajo. Takšne laži so v rabi predvsem zaradi spoštovanja občutkov drugih, njihov namen pa ni prevara.
Šaljivo laganje: Zabava poslušalce, vsaka motivacija za prevaro je “začasna in nagajiva”.
Nesebično laganje: To so laži, katerih namen je omiliti trpljenje ali pa okrepiti samozavest druge osebe.
Agresivno laganje: Namen takšnega laganja je prizadeti drugo osebo ali pa si pridobiti določeno prednost.
Obrambno laganje: S tovrstnim laganjem poskušamo zaščititi druge in sebe in je v pomoč pri interpretaciji pomena partnerjeve nezvestobe.
Pozorni pa moramo biti naslednje: laganje se kopiči, dokler ne postane življenjski slog!
Avtor: mag. Veronika Seles, psihoterapevtka
Vir: www.viva.si
