“Pravljica o princu lintvernu se začne s kraljico, ki ne more imeti otrok in se po pomoč zateče k čarovnici, ki živi v temnem gozdu. Stara vešča ji svetuje, naj na svojem vrtu postavi majhno čašo na glavo, in naslednje jutro bo pod njo našla dve vrtnici, belo in rdečo, ki bosta rasli iz istega stebla. Če bo pojedla rdečo vrtnico, bo rodila fantka, če bo pojedla belo vrtnico, pa punčko. Obeh ne sme pojesti, sicer bo priklicala pogubo. A kraljica se ne more odločiti in poje oba cvetova, zato rodi dvojčka. Prvorojeni je strašen zmaj oz. lintvern.
/…/
Kakšna je simbolika vrtnice v pravljici? Zakaj je v pravljici ravno vrtnica, in ne kakšna druga roža? Lahko bi rekli, da je vrtnica kraljevska roža, saj so jo zaradi njene lepote, vonja in bujnega cvetenja od nekdaj gojili na kraljevskih vrtovih. Poleg tega s svojim cvetom simbolizira popolnost – mandalo, ki je simbol arhetipa celovitosti, po Jungu sebstva. Tradicionalno vrtnica predstavlja tudi žensko identiteto. Njen cvet je sestavljen iz številnih lističev, ki se iz zaprte sredice odpirajo v vedno bolj poln cvet, zato na simbolni ravni predstavlja žensko duševnost, ki v sebi nekaj skriva, in je v tem smislu simbol ženskega notranjega zaklada.
Bujno cvetenje vrtnic lahko povežemo tudi z razcvetom zavesti. V senci vrtnice ne cvetijo rade in hitro jih napadejo uši. Če želimo, da uspevajo dobro, potrebujejo veliko sonca. Sonce pa je psihološkoastrološko simbol zavesti. Pri raziskovanju sebe oz. pri delu s seboj je potreben proces ozaveščanja oz. razvoj zavesti. Tudi pri vzgajanju vrtnice je potreben proces; da uspeva, jo je treba okopavati in negovati, kultivirati. V tem smislu je vrtnica produkt individuacije, v nasprotnem se izrodi v šipek (divjo vrtnico). Tudi zavest je treba negovati. Prav duhovno iskanje in poglabljanje vase lahko naposled privedeta do razcveta zavesti.”
Piše: Lucija Logar, Kraljestvo sebstva – Pravljica o princu lintvernu, spomladanska številka revije Anima, str. 14-20.
Lucija Logar je prevedla tudi knjigo Notranji svet travme, ki je pravkar izšla pri založbi Hermes IPAL.
Fotografija: Shutterstock
