Še en čisto navaden dan. Iz službe je odšla proti domu. Peš. Bilo je ravno po dežju, vendar so se oblaki že razšli in po tleh so se narisale jasne sence dreves po širokem pločniku. Sveže je bilo in z roko si je večkrat popravila visok ovratnik plašča, da bi si pokrila vrat. Tedaj ga je zagledala. Stal je tam ob strani pred lužo in se s fotoaparatom pred obrazom sklanjal nihaje naprej in nazaj, da bi ujel odsev stolpnic preko ceste. Ko je šla mimo se je zravnal in za sabo je slišala zvok sprožilca. Ustavila se je in se obrnila. V tistem trenutku jo je še enkrat slikal. To je je vznejevoljilo. Pristopila je korak in hladno vprašala…
Mar ne bi moral vprašati za dovoljenje?
Jaz nikoli ne sprašujem.
In zakaj ne?
Ker potem izgubim trenutek…
Mar niso ljudje vznemirjeni?
Pa saj ne fotografiram ljudi!
Kaj pa potem fotografiraš??
Vodo. Stavbe. Odseve. Take stvari.
Toda… mene si tudi.
– – – – –
Ime mi je Tine.
Jana Kovič. Izgovori se »kovič«, ne »kovač«…
Šla sta skupaj dalje in za prvim križiščem desno našla prijetno gostilnico. Medtem, ko sta iskala prosto mizo mu je razlagala vsemogoče: od službe, slabega vremena preteklih dni ter hladu, ki jo je prisilil v menjavo garderobe. Ko sta sedla nasproti, je narahlo odmahnil z roko ter jo ustavil s pogledom.
Zakaj toliko govoriš?
Samo želim se pogovarjat…
Zakaj?
Ker to počnejo normalni ljudje-
Toda … ti nisi normalna.
Tudi ti nisi.
Torej se nehajva pretvarjat.
Ok…
Bodiva samo iskrena drug do drugega. Od začetka. Preko dneva opazujem ljudi, govorijo vse sorte stvari, brez da bi povedali, kaj si v resnici mislijo.
Prav…
Torej. Kaj v resnici misliš? Vse mi povej!
Vse?
Izzivam te!
Ok… torej… rezanci so prevroči in omaka je preslana. in tole je najbolj nenavaden zmenek, na katerem sem kdajkoli bila … če to sploh zmenek je- Najbrž sploh ne bi smela zaupati neznancu, ki sem ga pravkar srečala. Najbrž bi morala kar oditi.
In zakaj ne greš?
Ker me privlačiš … nekoliko.
To je v redu.
V redu.
Zdaj si tudi ti lahko odkrit z mano!
Bom.
Kaj si torej misliš?
Želel sem te slikati…
To si že storil. Kaj še?
To je vse o čemer premišljujem
Nejc JB
