Čustva so jezik telesa – Ko telo reče ne

Kako se lahko stres preobrazi v bolezen

Ljudje so od nekdaj vedeli, da sta um in telo medsebojno povezana, da skupaj tvorita celoto. V
sodobnosti je tehnološko-informacijska revolucija pripeljala do ločitve te celote na um in telo. Z ločitvijo uma in telesa pa smo izgubili stik s sabo, s svojimi resničnimi potrebami. Zanemarjanje telesa nas prej ali slej posrka v stres in neravnovesje, ki se izrazi v različnih oblikah zdravstvenih težav.

Kako stres, predvsem skriti stres iz nezavednih vzorcev vpliva na zdravje, pojasni Gabor Maté, dr. med., priznani strokovnjak na področju odvisnosti, travme, stresa in razvoja v otroštvu.

Čustva so jezik telesa

Ko izgubimo stik s svojim telesom, spregledamo znake, ki jih telo prevaja iz čustev.
Na ta način, pravzaprav, tlačimo svoja čustva in jih odrivamo v nezavedno. Delo za to knjigo je bilo tudi za avtorja notranje raziskovanje načinov, kako je potlačeval svoja čustva. V knjigi pojasni, kako potlačitev čustev uničuje obrambni mehanizem in posledično tudi zdravje.

OGLAS

Kaj je stres?

Pogled uradne medicine na stres je, da ga ustvarijo posamični dogodki, kot je smrt bližnjega, izguba
službe, ločitev ipd. Glede na dolgoročne biološke posledice pa Gabor Maté ugotavlja, da je veliko bolj
škodljiv kronični vsakodnevni zahrbtni stres. V knjigi Ko telo reče ne opredeli stres kot izmerljive
fiziološke spremembe v telesu, pri katerih sodelujejo možgani, hormonski aparat, imunski sistem in
številni drugi organi.

Večina ljudi opisuje stres kot živčno razburjanje zaradi dela, družine, odnosov, financ in zdravja. Živčna napetost je lahko popotnica stresu, lahko pa doživljamo stres, ne da bi čutili napetost. Lahko pa doživljamo živčno napetost pri čemer mehanizmi stresa ne aktivirajo fizioloških mehanizmov stresa.

Več v knjigi Ko telo reče ne – Skriti stres terja davek >>

Kako doživljamo stres?

Najprej se pojavi stresni dražljaj (stresor). To je dogodek, ki si ga telo razlaga kot nekaj, kar ga ogroža.
Temu sledi procesiranje, ki na podlagi izkušnje pripiše pomen stresnemu dražljaju, imenovanemu tudi stresor. Stresni odziv na koncu sproži različne fiziološke in vedenjske prilagoditve, ki so posledica odziva na prepoznavanje grožnje.

Ključnega pomena je torej naše procesiranje, ki pripisuje pomen stresorju.

Tako je npr. za nekoga, ki se prebija iz meseca v mesec, izguba službe veliko bolj stresna, kakor za direktorja, ki mu je zagotovljena odpravnina.

Kako se soočati z neizogibnimi življenjskimi stresi?

Čustvena kompetentnost je potrebna podlaga, da se lahko soočamo z neizogibnimi življenjskimi stresi, izogibamo ustvarjanju nepotrebnih stresov in za spodbujanje zdravljenja. Gabor Maté ne predlaga, da sledimo sedmim temeljem zdravja, ki nam bodo pomagali, da odrastemo v čustveno kompetentne ljudi.

Sedem temeljev zdravja:

1. Sprejemanje
Sprejemanje pomeni sprejemati stvari take, kakršne so. Pri tem je potreben pogum, da se izpostavimo svojim lastnim sodbam, kritikam in prepričanju, da nismo dovolj vredni, da bi bili celoviti.

2. Zavedanje
Zavedanje je sposobnost zaznavanja čustvene resničnosti in preseganje prepričanja, da nismo dovolj močni, da bi se spoprijeli s svojim resničnim življenjem.

3. Jeza
Potlačevanje jeze in doživljanje krivde odpira vrata različnim boleznim. Po drugi strani pa izkušnja zdrave jeze spodbuja zdravljenje, opolnomočenje in sprostitev. Jezo lahko izrazimo v besedah in dejanjih ne da bi nas prevzelo najezeno čustvo.

4. Avtonomija
Raziskave kažejo, da so največjemu tveganju izpostavljeni tisti, ki so doživeli hujše oblike vdorov prek svojih mejah. Če dobro premislimo, kadar so naše meje zabrisane resnično najbolj trpimo. Odlična popotnica za starše je zavedanje, kako pomembno je, da znajo postaviti meje svojim otrokom. Prav ta izkušnja jih bo naučila postavljati meje tudi v odraslosti.

5. Navezanost
Raziskave kažejo na to, da so tveganju bolezni najbolj izpostavljeni osamljeni ljudje. Tisti, ki doživljajo čustveno podporo, varnost in povezanost s svetom, imajo veliko večjo možnost za ozdravitev, ne glede na obliko bolezni.

6. Asertivnost
Asertivnost je pozitiven odnos do sebe ne glede na naše delovanje, zgodovino in zmožnosti. Je v nasprotju s prepričanjem, da moramo upravičiti svoj obstoj.

7. Afirmacija
Pozitivne izjave, ki nas usmerjajo proti nečemu dragocenemu, aktivirajo naš ustvarjalni jaz in povezanost z vsem, kar je.

Več v knjigi Ko telo reče ne – Skriti stres terja davek >>

Mnenje je prispevala: Mirela Smajić