Simbolizacija v sanjah

OGLAS

Simbolizacija in simbolno mišljenje v določenem smislu potrebujeta prisotnost primarne razcepljenosti in ranjenosti celote. V procesu individuacije se s pomočjo simbolizacije in s skupnim delom zavesti in nezavednega izgublja travmatična razcepljenost. Travme v paru »mati-otrok«, v triadi »mati-oče-otrok«, v paru »moški-ženska«, znotraj socialne skupine, v odnosu »Bog-človek« ter v odnosih znotraj skupine z duhovnimi somišljeniki se zdravijo in nastaja nova celostnost. Na vseh postankih na naši poti individuacije nas čakajo travme in imamo sredstvo za njihovo zdravljenje in spremembo – simbolizacijo. Nemogoče je reducirati namen vseh travm na eno samo in jungovska analiza nam daje to možnost.

Sanje so košček neprostovoljne psihične aktivnosti, ki jo dojamemo ravno toliko, da jo lahko ponovno predstavimo zavesti v trenutku prebujanja. Vsakršno razlaganje slik iz sanj predstavlja poskus razumevanja simbolizacije sanj s pomočjo simbolnega mišljenja, katerega logika se razlikuje od običajne logike zavesti in se tudi nahaja v drugem diskurzu. Sanjanje je nezaveden avtonomen proces, ki je spontan in neprostovoljen. Simbolizacija v sanjah, ki je dostopna razumevanju, že vsebuje lastnosti zavesti, kot so konceptualizacija, racionalnost in prostovoljne vezi z zunanjimi dogodki. Kompenzatorne sanje vsebujejo minimalno stopnjo simbolizacije in dovoljujejo čustvom, da najdejo reprezentacijo v podobah.

Najbolj učinkovit pristop v opazovanju učinka simbolizacije in obnavljanju celostnosti nedvomno predstavlja zbiranje ciklov sanj za analizo. Tukaj je predstavljen del podob iz sanj primarne simbolizacije, ki kaže na ozdravitev travme odnosov v paru, sanjalec je moški.

OGLAS

Sanjalec sedi pod avtocesto in črpa umazano vodo. Mimo pride ženska in ga vpraša: »Kaj ti tukaj počneš?« On sanja, da se povzpenja z žensko (to je prva ženska, prava lepotica) v dvorano. V drugem nadstropju se moški spremeni v kačo z dvema repoma, eden je majhen, drugi velik. Kača ima plosko glavo, je bleščeča in črne barve. Njena glava je popolna. V tretjem nadstropju moški opazi portret ženske (to je druga ženska), ki na portretu izgleda prostaško. Sam se znova spremeni v človeka, ženska se spusti s portreta (to je že tretja ženska). Pot nadaljuje s četrto žensko, par vidi od zadaj.

V naslednjih sanjah vidi dekle z Downovim sindromom. Dekle je divje, neumno, vendar ima odlično zadnjico.

Moški se trudi osvojiti čvrsto devico in se naenkrat znajde gol neposredno pred cerkvijo.

Moški je v cerkvi, kjer vsi nekoga čakajo in ne začenjajo bogoslužja. Pride dekle in bogoslužje se začne. Dekle je prelepo, mladostno in deviško.

Transformacijske sanje opravijo vse delo simbolizacije in jih ni potrebno interpretirati. Tukaj lahko kot primer navedem svoje nedavne sanje.

»Sprehajam se v mraku po obali ob oceanu. Priti moram do svetilnika, ki se ves čas nahaja pred menoj kakor horizont. Oblečena sem samo v pareo, sem bosa, hladno mi je. Okoli mene so skromni ribiški bungalovi na dolgih nogah. Od nekod z desne strani se mi približuje stara in suha ženica v dolgi beli laneni obleki, prime me za roko in me vodi v svoj dom na dolgih nogah. Znajdem se v popolnoma belem prostoru, kjer pri vhodu stoji skleda za umivanje nog kot v Indiji. Splaknem si noge, ki so ranjene. Ženica me poleže na belosnežno posteljo, saj sem zelo zaspana. Sama sede zraven postelje in začne mazati rane na mojih nogah z nekakšnim zdravilom. Sprašujem jo: Ali si ti jaz? Ženica mi odgovarja: Da. Sprašujem dalje: Sem to jaz v prihodnosti? Ženica odgovarja: Da. V sanjah se zjutraj zbudim v njeni hiši, kjer ni nikogar. Moram priti do svetilnika. Ponovno grem po pesku vzdolž oceana, jutro, sonce, in tako pridem do svetilnika. Po sončni potki grem proti njemu, svetilnik spusti žarek k meni in iz notranjosti snopa luči mi znova pride nasproti ona, stara ženica. Srečava se in se zlijeva v eno v svetleči krogli v žarku svetilnikove luči …«

Odlomek iz članka jungovske psihoanalitičarke dr. Oksane Lavrove iz Rusije z naslovom »Simbolizacija pri zdravljenju travme«, ki bo uradno predstavljen na konferenci »Dinamika travme in poti njene integracije« in objavljen v istoimenskem zborniku.