Kazalo

Zgodba, navdihnjena z odločilnimi vprašanji nekega človeka.

Mojster je na topel sončen dan lovil ribe ob prečudovitem jezeru. Rad je ribaril, ker je tako imel priložnost biti v naravi in razvijati prirojeno nadarjenost za obilje. V trenutku, ko je vrgel trnek, se je nanj ujela riba, čeprav na njem ni bilo vabe. Potegnil jo je iz vode, opazoval njeno lepoto in jo nato seveda vrgel nazaj v jezero. Vse se je odvijalo skoraj brez napora.

Za Mojstra je bil to odličen način izkušanja enostavne duhovne resnice, da vse stvari pridejo k tebi – če Dopustiš.

Mojster je užival v samoti, v čudovitem dnevu ob jezeru, ko je nenadoma zaslišal šum v grmovju za seboj. Obrnil se je in zagledal Richarda, enega izmed svojih učencev, ki se mu je približeval z ogorčenjem v očeh.
Mojster je globoko zavzdihnil in zamrmral: “Pa smo spet tam.”

OGLAS

Richard je pogledal mojstra in ogorčeno dejal: “Mojster!
Tukaj si! Potrebujem tvojo pomoč. Vse mi gre narobe.
Kljub vsem uram, ki sem jih obiskoval in kljub vsemu učenju mi gre slabše kot kdajkoli prej. Sem brez denarja in ne morem plačati položnic. Avto je v popravilu in nimam dovolj denarja za plačilo računa. Zaostajam s plačevanjem dolgov in sem na dobri poti, da bom izgubil hišo. Komaj imam dovolj hrane. Mojster, kaj naj naredim? Reci nekaj, karkoli! Sem povsem na robu. Nisem več niti povsem prepričan, da si sploh še želim živeti.”

Mojster se je sam pri sebi zahihital, ker je slišal že ogromno takih zgodb od Richarda in njemu podobnih.

Pravzaprav je bil to trenutek obupa, hkrati pa tudi potencialno pomemben trenutek, saj je takrat človek sposoben izvesti največje spremembe v življenju. Ali pa tudi ne.

Mojster je dejal: “Dragi Richard, koliko denarja potrebuješ za rešitev svojih težav?” Richard je bil presenečen nad Mojstrovo pripravljenostjo – pričakoval je dolgo lekcijo o obilju – in je hitro rekel: “Mojster, potrebujem samo pet tisoč dolarjev.”

Nad Mojstrovo glavo se je pojavil miselni oblaček, ki ga Richard ni mogel videti: “Neumni Richard, lahko bi prosil za petdeset tisoč. Ampak tako je obupan in omejen v mislih in predstavah, da je zaprosil samo za pet tisoč.”

Mojster si je vzel dolg premor, namenoma odigral dramo z Richardom in pravzaprav užival v njej, ker je v Richardu videl sebe pred petimi življenji. Takrat je bil še obupan, hranil se je z energijo drugih ljudi in kljub vsem učnim uram, šolam in učenjem je še vedno vztrajal v prepričanju, da nekaj zunanjega kreira njegovo življenje, ne pa on sam.

Nazadnje je Mojster dejal: “Richard, posodil ti bom denar.” Segel je v žep in čeprav je mislil, da zjutraj ni dal denarja v denarnico, je v njej zagledal pet tisoč dolarjev, točno toliko, kot je potreboval. Mojster se ni niti spomnil, kje je dobil denar. Bil je enostavno tam, čeprav ni prosil zanj. Tako se dogaja Mojstrom.

Ko je Mojster štel stodolarske bankovce, je Richard debelo gledal. Komaj je verjel, da mu Mojster v resnici izroča denar. Zdaj bo lahko plačal račune, dal popraviti avto in rešil večino svojih težav. Richard je v trenutku obupa obljubil marsikaj. “Vse ti bom vrnil, Mojster, z obrestmi!” Mojster se je sam pri sebi zasmejal: “Richard spet laže.”

Richard je nadaljeval: “Mojster, nikoli ne bom pozabil, kaj si naredil zame.”

Mojster se je spet zasmejal in rekel: “V resnici boš nekega dne pozabil name ali pa me boš izdal, ampak saj ni pomembno.”

Takoj ko je Mojster prenehal s štetjem denarja, je Richard hitro stekel stran.

Mojster je nadaljeval z ribolovom, lovil je eno ribo za drugo.

“Tako enostavno je,” je pomislil.

“Ribolov je kot življenje. Življenje pride k tebi, vzameš, kar potrebuješ, ostalo vrneš, ampak nikoli se ne omejuješ.”