Nekateri nauki pravijo, da je življenje iluzija; drugi, da ga ustvarja karma. Za realizirane mojstre, ki so izven nadzora karmičnega zakona, se svet zdi kot fatamorgana, ne kot trden ali resničen. Če ni navezanosti, ni žalosti in ni jeze, saj se jim vse zdi le iluzija.
Za večino ljudi pa se življenje zdi in deluje kot trdno in resnično. Dokler delujemo skozi karmično vzročnost, moramo natančno slediti njenim strogim zakonom. Zdi se, da fenomeni obstajajo in se nadaljujejo zaradi naših karmičnih nagnjenj. So kot sanje. Ker spimo, verjamemo, da so resnične.
Budistični nauki pravijo, da je svet stvaritev uma. Nič ni resnično. Tudi najvišja gora je projekcija uma. Toda kako, se lahko vprašamo, lahko naš um ustvari trdno goro pred nami?
Koncept gore je ustvaril um. In um je ustvaril goro. Če uma ni, če opazovalca ni (ne glede na to, ali gora je ali ne), je gora le ideja. Brez misli ali ideje o obstoju ali neobstoju gore, gora sploh ne bi prišla v manifestacijo. Ideja in poimenovanje “gore” je torej izmišljotina uma.
Buda pravi v Karmashataka Sutri:
Različne karme so ustvarile različne svetove.
Buda pravi v Mahakarunapundarika Sutri:
Svet proizvaja in manifestira karma. Bitja ustvarja karma. Karma jih povzroča. Karma jih individualizira.
Abhidharmakosha pravi:
Raznolikost sveta se rodi iz karme.
Nekateri se morda sprašujete: Če je življenje kot iluzija, kakšen smisel ima karkoli početi? Zakaj bi delali na sebi? Ali zakaj bi delali v zunanjem svetu? Konec koncev, naša življenja temeljijo na naših reakcijah in refleksijah naših mentalnih navad, ki v resnici nimajo realnosti.
Kljub temu moramo poskušati izboljšati svoje iluzorno življenje. V nasprotnem primeru nas bodo še naprej pestili iluzorni dogodki. Ker se ne zavedamo, da so iluzije, trpimo, kot da bi bile resnične.
Mirna smrt, veselo ponovno rojstvo
Tibetanski budistični vodnik
