Zavest ljudi se neprestano dviguje. Čeprav večina ljudi še vedno spi ali pa drema oziroma deluje po starem, se število tistih, katerih zavedanje se spreminja, nezadržno povečuje. Četudi ne vemo ničesar o teh (za večino nezavednih) procesih, smo jim vendarle vsi podvrženi.
STARO RAZPADA, PRIHAJA NOVO
Vedno več je ljudi, ki se zavedajo, da staro razpada in da prihaja novo. Stara energija, s starimi vzorci delovanja, se umika novi energiji. Četudi se zdi, da je svet vedno bolj v kaosu, da vojnam ni videti konca, da so prepiri na dnevnem redu in da vse razpada, se v resnici dogaja ravno nasprotno. Ves ta nered nas le opozarja, da je staro preživelo in da je nujno potrebno preklopiti na novo frekvenco, novo zavedanje in sprejeti novo, svežo energijo. Če tega ne storimo oziroma uvidimo sami od sebe, nas bodo neprijetni svetovni, lokalni in osebni dogodki prisilili, da nekaj spremenimo. In če še vedno ne bomo storili ničesar, se nam bodo dramatične stvari ponavljale, pa naj bo to v obliki bolezni, slabih odnosov ali pa neprijetnih situacij. Tako je vse slabo, kar se nam zgodi in kar se dogaja v svetu, pravzaprav dobro. Prisili nas, da nekaj spremenimo, da prevetrimo svoja zastarela prepričanja, sisteme vrednot, stare vzorce mišljenja in delovanja, prisili nas, da se vprašamo, kaj je v resnici za nas dobro, in nato vnesemo v svoja življenja spremembe.
STAR NAČIN DELOVANJA
Slej ko prej bomo vsi delovali v duhu nove energije. Trenutno pa še vedno prevladujejo vzorci, značilni za star način razmišljanja in delovanja. Za staro energijo so značilni togi vzorci in stroga pravila glede vsega v življenju, ki smo jim izpostavljeni od rojstva dalje preko staršev, družbe, medijev, religije itd. Natančno so nam zapovedovali, kako je treba živeti, da bomo »dobri in vredni«. Dobivali smo zelo natančna pravila glede tega, kaj je dobro jesti, obleči, kako se moramo obnašati, kakšen poklic je dobro in kakšen manj dobro opravljati in tako v nedogled. Naše življenje je tako postalo rutina. Še danes večina ljudi živi samo za to, da se preživlja. Mislimo, da se je doba suženjstva že zdavnaj končala in vendar smo v veliki večini še vedno sužnji, predvsem sužnji denarja. Zanj garamo od jutra do večera, zanj smo pripravljeno opravljati stvari, ki jih ne maramo in večina naših odločitev v življenju je pogojena s tem, koliko denarja bomo pridobili ali izgubili. Tisto malo časa, ki nam ostane, pa porabimo, da sanjamo o času, ko bomo končno svobodni in rešeni vsakodnevne tlake služenja denarja za vsako ceno, kar nam ne prinaša dosti veselja. Doživljamo le drobce veselja, prebliske, preboje, ko naša iskra, naš duh želi na plano in se skozi ustvarjalnost izraziti v vsakdanjem življenju.
Za staro energijo je značilna miselnost, da moramo svojo vrednost skozi življenje šele dokazati, sodbo pa prepustiti ljudem okoli nas, avtoritetam, medijem, celo Bogu, ki smo ga postavili na prestol nekam zunaj sebe. Tako se za vodstvom vedno oziramo stran od sebe, saj ne verjamemo, da sami najbolje vemo, kaj je za nas dobro. Obstajajo precej jasna družbena merila uspeha: izbirati moramo med določenimi uglednimi poklici, doseči kar najvišji položaj na delovnem mestu, imeti čim več denarja na bančnem računu, doseči visoko izobrazbo, imeti določeno vrsto hiše, avtomobila, družino in še več. Tako gremo ljudje vsi bolj ali manj po isti poti, saj se trudimo doseči podobne zunanje standarde uspeha in mnogi na tej poti omagajo, zapadejo v depresijo, doživljajo mnoge trenutke obupa in nesmisla ter zapadejo v vsakdanjo rutino.
NEPRESTANO USTVARJANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ, DRAME
Zakaj ljudje tako radi vsakodnevno ustvarjamo konflikte, nesoglasja in kritiko? Za mnoge je to edini način, da se izrazijo, da izstopijo iz svoje rutine in da vnesejo v svoje dolgočasno življenje nekaj svežine. Na ta način pritegnejo pozornost drugih. Drama je najpogostejši način, kako drugim ljudem krademo energijo, ker je nam samim primanjkuje. Z dramatiziranjem drugega vpletemo v svoj krog in pritegnemo njegovo pozornost misleč, da tako dobimo ljubezen, ki je sami ne čutimo. Seveda jo iščemo na napačnem mestu in na napačen način. Svoje praznine ne moremo nikoli trajno zapolniti tako, da krademo energijo drugim. Edina pot do notranje izpolnitve in notranjega smisla je vrnitev v sebe same. Šele ko najdemo vedno prisotno ljubezen v sebi in do sebe, prenehamo iskati pretirano pozornost drugih ljudi okoli sebe in takrat tudi prenehamo z nezdravim pritegovanjem pozornosti z dramatiziranjem.
NOV NAČIN DELOVANJA IN ZAVEDANJA
In vendar rešitev in osvoboditev prihaja od nas samih. V novi dobi, v novi energiji, ki jo lahko že čutimo, se Bog »spušča« na zemljo. Zavemo se, da smo tudi mi Bog, da pravzaprav ni nikogar izven nas, ki bi nam znal bolje povedati, kaj naj storimo in kaj je v naše najvišje dobro. V nas samih je vir, duhovni izvor, ki se želi izraziti in ki nam je vedno na voljo. Zavemo se, da smo mi sami ustvarjalci svojega življenja in zanj torej prevzamemo popolno odgovornost. Seveda to tudi pomeni, da ne moremo več igrati vloge žrtve, da odpade prelaganje krivde na druge, obtoževanje ali pa samopomilovanje.
Vemo, da smo, kar smo in vse je prav. Vemo, da smo vredni in v svojem duhovnem, večnem bistvu popolni. Vemo tudi, da v svoji človeški dimenziji ne bomo nikoli popolni. In tako je prav. Končno se lahko sprejmemo taki, kot smo. K sebi nazaj domov lahko povabimo vse tiste dele sebe, ki smo jih do sedaj zanikali, se jih bali in jih zavračali. Smo, kar smo. Nič več in nič manj. Nobene potrebe več ni po kritiziranju ali poviševanju sebe in drugih. Ne zanašamo se več na avtoritete, na angele in Boga zunaj sebe, ampak prisluhnemo sebi. V sebi, v svojem božanskem bistvu, imamo vse odgovore in najboljše izbire. Seveda to od nas zahteva veliko poguma, saj se ne moremo več uspavati v rutino, ne moremo se več zanašati in izgovarjati na druge, ampak moramo sami najti in pogumno slediti svoji lastni poti. Mnenja drugih ljudi tako za nas niso več bistvenega pomena, saj nihče ni v naši koži in tudi najbolje misleči ne morejo v resnici vedeti, kaj je za nas najbolje. Zato pa tudi mi drugim pustimo, da hodijo po svoji poti, jih ne kritiziramo in ne poskušamo spreminjati.
SVET JE POPOLN V SVOJI NEPOPOLNOSTI
Ko živimo svoje življenje in sledimo svojemu notranjemu vodstvu, sprejmemo vse, kar nam vsak dan prinese. Stvari, ljudi in dogodke ne delimo več na dobre in slabe, na prave in napačne, ampak je vse tako, kot je. Vse sprejmemo, se ne vpletamo in ne razsojamo. Če se pojavi negativno čustvo, ga začutimo, objamemo, predihamo in nato pustimo, da gre naprej. Proti ničemer se ne borimo, proti nobeni situaciji, negativnemu čustvu ali dogodku. Vse samo sprejmemo in pustimo, da je in da gre mimo.
Spoštujemo odločitve drugih ljudi in jim dopustimo, da so, govorijo in doživljajo to, kar so si izbrali in mislijo, da je za njih prav. Ne poznano njihove poti in zatorej ne moremo presojati njihovih odločitev.
Če imamo tak odnos do vsega, kar je, občutimo mir. Kajti naenkrat nam padejo z ramen številne skrbi, ki smo si jih sami naložili. Skrbi, da moramo neprestano razsojati, obsojati ter reševati sebe, druge in ves svet. To je velikanska odgovornost in nemogoča naloga. Če pa sprejmemo, da je vse tako, kot mora biti, in da smo mi, vsi ostali ljudje in ves svet natančno tam, kjer trenutno moramo biti, lahko končno v miru in olajšanju zadihamo. Svobodni smo.
Avtor: Mirjana Kališnik
www.karmaplus.net
