Ali živimo svoje življenje, poslanstvo? Vprašanje za spoznavanje samega sebe.

OGLAS

Kdo sem, od kod prihajam, kakšen je moj namen in ali živim svoje poslanstvo, to so vprašanja za spoznavanje samega sebe.

Marsikdo od nas se sprašuje, kaj je naše poslanstvo, ali ga živimo ali pa smo le novodobni sužnji, prisiljeni opravljati poklice, zaradi katerih nismo niti pošteno plačani, kaj šele zadovoljni. Čeprav se vsi zavedamo, da za vsem tem prisiljenim delom, ki mu tako zvesto sledimo, stoji en velik kupček bedarij. Gre za izkoriščanje naših potreb in potencialov. Gre za vrh piramide, katere podnožje smo mi. Na vrhu piramide so tisti, ki pobirajo zasluge in zaslužek zaradi nas sužnjev, podložnikov.

Zakaj venomer rinemo v težave in, kljub temu, da se zavedamo, da smo sposobni in da na planetu mrgoli naravnih talentov, še vedno živimo v fantazijskem svetu domišije in prisile. Lahko smo svobodni, lahko živimo svoje poslanstvo ali pa smo marionete kapitalistov. Koliko nas je srečnih? Delamo, ker moramo ali pa smo v to prisiljeni. To je odgovor, ki ga dobiš na splošno od vsakega. V sebi trpimo in si zatiskamo oči pred resnico, pa čeprav se zavedamo svojega poslanstva. Preveč smo okupirani s stvarmi v tolikšni meri, da nam naše poslanstvo polzi skozi življenje. Ob tem se počutimo nemočni, saj smo ujetniki sveta, ki je zgrajen po njihovi meri – in to je mera suženjstva in potrošnikov. Poslanstvo je namen oziroma smisel našega obstoja. To je naša osebna identiteta, zaradi katere se je vredno odreči stvarem in službam, zaradi katerih smo tako nesrečni in nezadovoljni. Naj nas naše osebno poslanstvo vodi do končnega cilja, jasnega razumevanja temeljnih vrednot in privlačne vizije prihodnosti. Ne oklepajmo se trenutnega, morda že zastarelega razumevanja, saj nam duši našo osebno rast in samorazvoj.

OGLAS

Nekomu je poslanstvo biti šef izmene, pa čeprav samo v službi nekoga drugega. Pa je res? Morda si boste mislili, »pa kaj ta govori, najboljše, da kar pustimo službo in začnemo raziskovati svoje potovanje oziroma poslanstvo?!«. V osnovi ja, ampak da bi se približali svojemu poslanstvu, se ga moramo najprej sploh zavedati. Dobrodošli ste vsi iskreni iskalci resnice in duhovnih vrednot. Verjamem, da ga ni človeka na svetu, ki se ne bi sem in tja vprašal, kaj je smisel življenja, zakaj smo na tem svetu. Verjetno ne zato, da bodo ves čas hodili po nas in nas izkoriščali. To najbrž ne, vsaj tako mislim. Pa vi? Časi niso slabi, samo nas je strah premikov in naglih sprememb. V povezavi s tem bi rad omenil, da imamo več možnosti in pogledov ter s tem tudi odgovorov. Kakorkoli se bomo lotili tega podviga, vam jaz odgovora ne morem dati, lahko pa vam v obilici neskončnih možnosti ponudim zavedanje, da danes živimo v času, ko nosimo sami popolno odgovornost za svoje življenje in lahko izberemo, kar želimo. Povsem, kar želimo! Zamislimo si hologram poklicev in možnosti. Vsak izmed nas ima zemljevid in oči, kam bo usmeril svoj pogled in ga dojemal. Sami si kreiramo pogled in prepričanja, ki nam pomagajo pri odločitvah za naše osebne življenjske cilje.

Samoaktualizacija je udejanjanje posameznikovih lastnih potreb in potencialov. Človeštvo ima tehnologijo in komponente, ki smo jih dobili že ob rojstvu, zato vam bi rad predstavil teorijo, ki ni del nekih zarot, ampak je samo osebna resnica, prepričanje ali pa doživetje, ki ga lahko doživi vsak izmed nas. Človeku ni treba biti veren, niti mu ni treba verjeti v duhovnost. Predpostavka temelji na osebnih potrebah, ki se jih zavedamo. Jaz mislim, da ni treba poudarjati, kakšna je kakovost življenja, če živimo svoje življensko poslanstvo ali ne. Lahko uživamo sadove ali pa smo brezupen primer – životarimo in se le z muko prebijamo naprej.

Poslanstvo obsega to, zakaj zjutraj vstanemo, tisti občutek zadovoljstva, ko smo resnično srečni in izpolnjeni. Žalostne so zgodbe, kjer zapravljamo svoj čas in talente, ker ne uživamo v tistem, kar počnemo. Veliko pozornosti namenjamo neaktivnemu razmišljanju in bolj kot ne se oklepamo vzorcev in izgovorov. Nismo dovolj dobri, ne zmoremo ali pa smo ujetniki občutka manjvrednosti. Naš smisel naj bo »misija«. Če boste našli tisto življensko poslanstvo, kjer znate razlikovati med prevzemanjem odgovornosti, se vam bodo s tem odprle možnosti. To je poseben kraj, ki lahko sam po sebi ustvari nebesa iz pekla. Izzivam vas, da si po koncu te zgodbe začnete ustvarjati življenje, ki se ga želite čez toliko let spominjati. Preizkušajte nove stvari, sprejmite neznano in se osredotočajte na to, kar vam je v zadovoljstvo in smiselno. Noben smisel ni enostaven, zato je treba včasih veliko potrpeti. Zanj so potrebni čas, izkušnje, predvsem pa spoznanje, kdo smo. Ko boste enkrat sprejeli v svoje srce lepoto svojega bitja, vam bo vaše poslanstvo razodeto in vaša duša se bo prebudila.

Pridejo trenutki, ko preprosto obupaš in bi rad dvignil roke. Resnično, povem vam … Pomembni so naši dosežki in kilometrina do tega trenutka zdaj. Sanje se lahko podrejo v trenutku – to vsi vemo, ko dvignemo roke in obupamo nad seboj. Zakaj bi si dovolili poraz, ko pa smo lahko zgled mnogim. Če se kdaj ne boste znašli, to še ne pomeni, da tega več ni in da ne obstaja. Mogoče potrebujete samo čas za razmislek ali pa samo trenutek, ko morate stvari pustiti na stranskem tiru ali v mirovanju. Ko stvari dozorijo, prideta nov zagon in inspiracija ter konec koncev tudi motivacija za naprej. Srečno!