Uporaba amuletov naj bi izvirala še iz časov, ko je človek zadovoljeval duhovne potrebe s preprosto obredno magijo. Zdi se, da so začeli ljudje izdelovati amulete iz notranje potrebe in instinkta, ki jih je vodil do posvečevanja predmetov. Posvečeni predmeti so postali dovolj močni, da so lahko zaščitili lastnika pred vplivi skrivnostnih in temnih sil, pred točno določeno nevarnostjo ali neželeno situacijo.
Amulet kot magični predmet je posrednik med človekom in nadnaravnimi silami oz. mediji za posredovanje nevidnih moči.
Amulet (latinsko amulētum) je lahko vsak predmet, katerega najpomembnejša značilnost je moč zaščititi lastnika pred nevarnostjo, škodo ali težavami.
Amulet lahko lastnik nosi pri sebi, z njim pa so se trudili obvarovati tudi svoje družine, dom in živino. V ta namen so pred vrata ali pod strehe obešali najrazličnejše amulete, ki naj bi jih varovali.
Za razliko od talismana, je amulet pasivni zaščitnik, ki Škodljive vplive nevtralizira.
Amuleti se precej razlikujejo glede na njihov čas nastanka in kraj izvora. Magija amuletov je imela v vsakdanjem življenju in posmrtnem kultu zelo pomembno vlogo in je zapustila vidne sledi ne samo v egipčanski kulturni dediščini, ampak je vplivala tudi na nekatere afriške, sredozemske kulture in evropske duhovne tradicije.
V starem Rimu so amuleti prinesli uporabniku s tem povezane pristojnosti bogov.
Egiptovske amulete so nosili tako živi kot mrtvi. Najpogosteje so nosili zaščitni amulet v obliki Horovega očesa. Skarabej je bil pomemben pogrebni amulet, povezan s ponovnim rojstvom. Eden najbolj znanih amuletov pa vendarle ostaja egipčanski ankh, simbol večnega življenja in vladanja, ki so ga včasih poznali tudi po imenu ‘križ življenja’. Svojemu lastniku naj bi prinašal srečo, nosili pa so ga tudi za zaščito pred boleznim.
Judovska tradicija pozna mnogo amuletov Zaradi preganja malikov, so judovski amuleti poudarjali besedilo in imena – oblika, material ali barva amuleta ni imela vpliva Drug primer pa je Roka Fatime ali Hamsa, to je oris človeške roke.
Razpelo, blagoslovljena voda se še danes uporabljata v krščanstvu za varovanjem pred zlom.
Tako so bili ljudje nekoč, marsikje pa tudi še danes, prepričani, da premorejo nekateri posamezniki in živali posebno moč pogleda, s katero lahko uročijo druge ljudi in živali, zato se je med ljudmi razširila uporaba amuletov, ki naj bi varovali pred temi t.i. zlobnimi pogledi
Skozi čas se je spreminjala tudi njihov nošnja. Ljudje so amulete običajno nosili pri sebi, kasneje pa je postalo znanih tudi več izjem. Znano je npr. da v vozilih profesionalnih voznikov tovornjakov in taksijev z vzvratnih ogledal visijo podobe posebnih svetnikov, blagoslovljenih križcev, in drugih predmetov, da jih varujejo na cesti in jim prinašajo srečo. Uporaba amuletov – mogoče danes še bolj kot v preteklosti – zelo razširjena. Mornarji se s amuleti varujejo pred brodolomi, nosečnice upajo na lahek porod, študenti stiskajo amulete za dobro opravljen izpit, šoferji se z njimi podajo na vožnjo, pisatelji in umetniki s amuleti iščejo navdih, športniki dosegajo dobre rezultate. V današnjem svetu, se številni vzorci obnašanja prenašajo iz daljne preteklosti, čeprav se je spomin na to izgubil. Ne glede na razmah znanosti ljudje še vedno posegajo po amuletih, ki jih varujejo, saj jim dajejo občutek varnosti.
Kadar amulet delamo za sebe bi moral biti tako majhen, da ga lahko vedno nosimo s seboj, na telesu ali v torbi, denarnici, žepu.
Ker je namenjen izključno za nas, naj ga tudi ne bi kazali drugim ljudem.
Največkrat so jih izdelali med magijskimi obredi ter jih posvetili določeni osebi in za poseben namen. Prenašalo se je tudi verovanje, da je že sam material, iz katerega je narejen amulet, človeku v podporo. Ta podpora je stopnjevana še z zapisi, besedami, slikami, figurami, ki so vgravirane v amulet ,saj so na njih upodobljali arhetipske podobe živali in rastlin, kasneje pa tudi verske simbole, simbole božanstev, znamenja planetov. Moč, ki jo ima material že sam po sebi, pa je bila oplemenitena tudi z ljubeznijo, energijo, ki je bila vložena vanj med oblikovanjem, Zaradi vsega naštetega postane amulet vir moči za zaščito.
Najboljše je, da vsakdo sam izdela svoj amulet. S tem ga prepoji s prav tistimi vibracijami, ki bodo njemu osebno v največjo podporo. Če kupimo že izdelan amulet, smo z njim vred kupili tudi energijo tistega, ki ga je izdeloval, takšna energija pa ni nujno dobra tudi za nas. Da bi bil amulet čimbolj pisan na kožo tistemu, ki naj bi mu služil, bi ga moral v celoti izdelati in ga posvetiti. S tem si vsak ustvari svoj intimni odnos do predmeta, ki postane amulet. Posameznik mora sam pri sebi začutiti, kaj mu predmet pomeni. Samo banalna potreba po nošenju amuleta ne zadostuje. Vzpostavljena mora biti duhovna vez, brez tega ne gre. Toda najpomembnejša je vera, da bo tak predmet res prinesel zaščito. Brez te vere in povezave je vsak predmet samo predmet.
Za amulet lahko uporabimo praktično vsak predmet in vsak material. Lahko si pomagamo tudi z uporabo materialov, ki so združljivi z našim nebesnim znamenjem.
Za aktivacijo amuleta pa je potreben tudi ritual posvetitve.
AMULET IN ZAŠČITA
Naloga amuleta je zaščita pred nesrečo, negativnostmi iz okolja, nezgodami. Vendar pa se lahko vprašamo, zakaj imamo strah da nas lahko doletijo vse te negativnosti. Strah, bojazen lahko opredelimo kot negativno pričakovanje. Strah je človeka prisilil, da je začel verjeti v čudodelne predmete, ki ga bodo obvarovali pred njimi, ker ni bil sposoben zaupati sebi, svojim sposobnostim, da se bo lahko obvaroval pred virom strahu. Strah ni nič drugega kot nesposobnost iskati pomoč v sebi..
Prav verjetje v čudodelnost amuletov je zmanjšalo strah pred neznanim. Nekdo, ki se čuti zavarovanega – čeprav le s posvečenim predmetom – je sposoben aktivirati lastne notranje vire pri uresničevanju želenega. V skrajnem primeru bi lahko trdili, da je vsak predmet po sebi že učinkovit amulet, če človek vanj verjame.
V veliki meri pa delujejo amuleti in talismani že tedaj, če v njihovo učinkovitost popolnoma verjamemo; ta vera nam vlije samozavest, s katero lažje mobiliziramo energijo, potrebno za uresničitev postavljenega cilja, po drugi strani pa ne moremo mimo dejstva, da smo del živega vesolja, prepojenega z univerzalnim informacijskim poljem. Z naravnanostjo k cilju, katero podpira simbol, ki smo si ga v ta namen izbrali , postanemo fokus energij, ki nas bodo na pohodu do cilja podprle .
Kakor koli že, dobro je vedeti, da je etično življenje najboljša zaščita pred grožnjami in napadi! Z etičnim življenjem ustvari posameznik okoli sebe takšno aurično polje, ki bo samo od sebe odbijalo slabo in pritegovalo dobro. Če človek goji pravilne odnose, ne škodi drugim ne z dejanji, ne z besedami in ne z mislimi, potem tudi njega zlepa ne bo nekdo napadel. Kjer nekdo doživlja napade, je v ozadju vsaj nekaj malega tudi njegove karme in posledice preteklih nepravilnih dejanj. Zato je najboljša zaščita gojiti karmično odgovornost v odnosih.
