V tem trenutku, ko se čas nežno razpira pred nami, ko svet obstane v vdihu in izdihu življenja, nas nekaj kliče, da se ustavimo. Da za hip zapremo oči in prisluhnemo. Tam, v globini, kjer ni več vprašanj, le tihi šepet duše, ki nas vabi, da se zazremo vase in prepoznamo svojo resnično moč.
Vsak od nas nosi v sebi notranji plamen, svetlobo, ki ni odvisna od zunanjih okoliščin, od neviht, ki divjajo okoli nas, od vetrov, ki skušajo zamajati naše temelje. Ta svetloba je vedno tu. Včasih zakrita, včasih tiha, a vedno živa. In zdaj je čas, da ji dovolimo, da zasije. Moč ni v tem, da nadziramo tok življenja, temveč v tem, da mu zaupamo.
Da sprejmemo, kar prihaja, brez strahu, brez oklepov, brez potrebe po popolnem nadzoru. Moč je v tem, da si dovolimo sijati, ne glede na okoliščine. Da smo kot sonce, ki ne dvomi vase, ko osvetljuje svet, kot reka, ki ne sprašuje, ali bo našla svojo pot do oceana – preprosto teče. Na dušni ravni se dogaja nekaj globokega. Zdaj je čas preobrazbe, čas, ko odlagamo stare sence, stare vloge, stare okove, ki so nas nekoč držali v prepričanju, da moramo biti nekaj drugega, da bi bili sprejeti, ljubljeni, vredni. A vrednost ni nekaj, kar nam lahko da zunanji svet – vrednost je v tem, da se prepoznamo takšni, kot smo. Da si dovolimo sijati brez omejitev, brez prilagajanja, brez strahu, da bo naša svetloba koga zaslepila. V tem tednu je povabilo jasno: Prepoznaj svojo moč. Dovoli si sijati.
Ne čakajte več, da vas življenje potrdi – ste že potrjeni v svoji Biti. Biti pomeni obstajati brez potrebe po dokazovanju. Pomeni dihati brez strahu, da nisi dovolj. Pomeni dovoliti si biti točno to, kar si – v vsej svoji nepopolnosti, v vsej svoji lepoti, v vsej svoji človeški veličini. Biti pomeni stopiti iz igre pričakovanj in si dovoliti občutiti življenje takšno, kot je – v vsej njegovi surovosti in nežnosti hkrati.
Ko samo si, ne potrebuješ več potrditve od zunaj, ne iščeš več varnosti v tem, kar je minljivo. Ko si, postaneš tok, ki ne sprašuje, kam vodi reka. Postaneš svetloba, ki ne dvomi vase, ko osvetljuje temo. Postaneš mir v središču nevihte, ki ve, da se vse zgodi točno takrat, ko je namenjeno. Vem, morda ste utrujeni, morda čutiš, da nosiš pretežko breme, morda se zdi, da odgovori še niso jasni. A tvoja svetloba ne potrebuje popolnosti, ne potrebuje popolnega razumevanja – potrebuje le dovoljenje, da je.
In prav zdaj, v tem trenutku, ti življenje šepeta: Dovoli si biti. Ne potrebujem od tebe nič drugega. Le tvojo prisotnost. Le tvojo resničnost. Biti je dar, ki si ga lahko podariš. Sprejmi ga. Sprejmi sebe. In bodi.
Naj bo vikend prežet s Svetlobo.
