Beg pred senco

OGLAS

Nekoč je živel mož, ki ga je pogled na lastno senco in stopinje tolikanj motil, da se je sklenil znebiti obeh. Povsem po naključju je odkril metodo, s katero naj bi pobegnil od njiju: vstal je in se spustil v dir. A vsakič, ko je dvignil nogo s tal, je za sabo pustil stopinjo; tudi senca mu je sledila z lahkoto.

Neuspeh je pripisal dejstvu, da je tekel prepočasi. Zdrvel je še hitreje in brez postanka – vse dokler se ni zgrudil mrtev.

Ni mu uspelo spoznati, da bi zadostovalo, če bi stopil v senco in njegova senca bi izginila; če pa bi sedel in miroval, bi tudi stopinj več ne puščal.