Možgani so živahno središče električnih aktivnosti. Nevroni med sabo živahno komunicirajo. Informacije si podajajo preko električnih impulzov.
Ko skupina nevronov pošlje električni signal drugi skupini nevronov, se to zgodi v obliko vala. Tako je komuniciranje neka oblika električnega valovanja. Pa vendar ni to vedno enako. Valovanje se lahko spreminja glede na frekvenco. Drugače povedano: različne frekvence pomenijo različna sporočila. Podobno kor radijske postaje, ki imajo svoje frekvence in vsaka postaja ponuja svoj program.
Beta možganski valovi so najpogostejši med dnevnimi aktivnostmi. To je živahna aktivnost, čas logičnega sklepanja, zavestnega procesiranja informacij. Takrat je naša pozornost usmerjena v naloge in zunanji svet. Zanima nas kaj se dogaja zunaj nas, zato smo budni, pozorni, pripravljeni na presojanje, odločanje in osredotočenost na miselne procese.
Če s pomočjo EEG izmerimo valovanje, lahko ugotovimo, da se Beta možganski valovi nahajajo nekje med 12 in 30Hz.
Od 12 do 15Hz je stanje tako rekoč »hitri prosti tek« Smo aktivni, a bolj ali manj pri dnevnih rutinskih opravilih.
Do 22Hz je že območje, ko smo bolj angažirani. Pridobivamo zanimive izkušnje, ki zahtevajo več prenosa informacij, razmišljanja, analiziranja in presojanja. Tudi procesiranje je v tej fazi bolj aktivno. Naslednji pas beta možganskih valov pa že lahko bodi do kritične točke, ki se zelo rada prevesi v stres, anksioznost / tesnobnost ali pa navdušenje. Nove izkušnje, ki se v tej fazi predelujejo, so nekaj čisto novega – povsem običajno je, da nova izkušnja lahko privede do zaskrbljenosti, anksioznosti ali tesnobe. Saj je povsem nova izkušnja, ko je ne poznamo oz. v novem okolju ne znajdemo. Tu se zelo pogosto oglasi naš notranji kritik, ki v svojem nahrbtniku nosi vsa naša nezdrav, omejujoča prepričanja in tako stanje še bolj poslabša. Lahko pa privede do navdušenosti nad novostjo. Takrat do Beta možganski valovi do 38Hz. na teh možganskih valovih ni časa za počitek. Možgani s svojo aktivnostjo pošiljajo signale tudi vse ostale dele telesa. Mišice, notranje organe, žleze, veziva in ostalo. V tem razponu možganskih valov ni časa za počitek.
Sproščanje se začne šele, ko se valovanje spusti pod 12Hz in vstopimo v Alfa stanje. Naj bo to popoldanski počitek, umirjena dejavnost ki nam je v veselje, meditacija vizualizacija ali pa vstop fazo spanja. Alfa stenje je bolj umirjeno. Je čas razmisleka, ustvarjalnosti, vizualiziranja in vpogleda v notranjost. Zunanji svet postane manj pomemben. Spremljamo pa dogajanje znotraj nas. Ker se v tej fazi ne vršijo racionalne aktivnosti – analiza, sortiranje, presojanje in podobno, je povsem normalno, da se leva možganska hemisfera delno odklopi od svoje dejavnosti. Bolj aktivna pa postane Desna hemisfera. Desni možgani so bolj izurjeni za domišljijo, vizualizacijo, spomin, koncentracijo. Poleg tega pa so Alfa valovi most med zavesnim in podzavestnim umom. To pa si velja zapomniti – meditacija in vizualizacija ravno ta most s pridom uporabljata za svoj namen. Enako velja tudi za tehnike hipnoze in samo-hipnoze. Čas in prostor izgineta, pomembne pa postanejo mentalne slike, barve, zvoki, teksture in podobno. V tem svetu pa se lahko dogajajo intuitivni uvidi v različne možnosti reševanja problemov in AHA momentov.
V Alfa stenje se lahko s posebnimi tehnikami spustimo kadarkoli je to potrebno – in glede na možnosti, ki nam jih daje – poslužujejo se ga vsi uspešni športniki. Vedno več pa je tudi podjetnikov, ki ga s pridom izkoriščajo za načrtovanje, odločanje, ustvarjanje, ….
