Bomo pojedli planet?

OGLAS

Reševanje sveta se začne v vaši glavi in nadaljuje na vašem krožniku.

Danes ne moremo več reči, da tega ne vemo. Živinoreja je največji onesnaževalec naših teles, naše vode in našega ozračja. 80 % kmetijskih površin obremenjujejo živinorejci. 20 milijonov uporabnih živali poje 49 % svetovnega letnega pridelka žita in 90 % letnega pridelka soje.

OGLAS

Ali nas bo naše napačno prepričanje, da brez mesa ne moremo, res uničilo, ali se bomo prej streznili in z eno potezo pozdravili sebe in planet?

Je res potrebno, da vsak dan od lakote umre 100.000 ljudi [K. Ziegler, UN Komis.], zato da bi zahodnjaki lahko vsak dan uživali meso?

Ali moramo res vsako leto uničiti 168.000 km2 (8 Slovenij) tropskega deževnega gozda, da bi prišli do novih pašnikov? [K. Ziegler, UN Komis.]

Ali je res smiselno porabiti 100.000 litrov vode za proizvodnjo 1 kg mesa? [EVB Magazin, 4/97]

Ali lahko res mirno sprejmemo dejstvo, da v Sloveniji vsako leto za rakom zboli 10.000 ljudi?

Težava je v glavi!

Kljub vsem dejstvom, da nam uživanje mesa bolj škoduje kot koristi, je prepričanje o koristnosti globoko usidrano v zavesti zahodnjakov. Mesna industrija in vsi, ki imajo od nje koristi (predvsem fito-farmacevtski lobiji in ponudniki GSO poljščin), skrbijo, da nikoli ne zmanjka znanstvenih dokazov o nujnosti uživanja mesa.

Res je, da potrebujemo kakovostne proteine, vendar lahko te dobimo v vrsti rastlinskih živil, ali tudi skozi oblike živalskih beljakovin, zaradi katerih ni potrebno uničevati planeta.

Že s tem, da zmanjšamo vnos na polovico, bomo za planet naredili veliko več kot z varčnimi žarnicami, ločevanjem odpadkov in nabavo novih avtomobilov z manjšimi izpusti.

Zato so vse bolj glasni predlogi za uvedbo brezmesnega dneva v tednu, za omogočanje brezmesne prehrane otrok v vrtcih in šolah, za zmanjševanje količine mesa v gostinskih obrokih in še bi lahko naštevali.

Eden izmed krovnih argumentov zagovornikov mesa je, da je meso najboljši vir železa. In spet smo pri zlorabah statistike, ker nam vedno pokažejo tabelo, ki se začne z rdečim mesom, pozabijo pa pokazati še zgornji del te iste tabele, ki pokaže, da npr. kakav vsebuje dvakrat več železa od rdečega mesa. Velik del odgovornosti za današnje anemije nosimo sami, ker uživamo preveč kofeina (v kavi, energijskih pijačah …), ki zavira resorpcijo železa.

Druga trditev je ta, da nam uživanje mesa daje več moči. Zanimivo si je ogledati športnike, ki dosežejo vrhunske rezultate, in potem pokukati v njihov krožnik. Mnogi osupnejo, ko izvedo da je kar nekaj nacionalnih nogometnih reprezentanc, atletov in smučarjev na vegetarijanski prehrani.

Dojeli so, da je energija seštevek tega, kar zaužijemo, minus tista energija, ki jo moramo porabiti v procesu prebave. Kakovostni rastlinski proteini (npr. stročnice, konoplja, alge ipd.) zato zagotavljajo boljši izkoristek in več energije z manj utrujenosti.

Če upoštevamo, da je meso v povprečju 14-krat bolj obremenjeno s pesticidi kot rastlinski proteini, potem je res čas, da se zamislimo nad lastno usodo.

DEJSTVA:
– živinoreja prispeva več kot 50 % k celotnemu onesnaženju vodnih virov;
– pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje;
– meso vsebuje povprečno vsaj 14-krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana;
– za proizvodnjo dnevne prehrane mesojedca je potrebnih 16.000 litrov vode, dnevna dieta vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode;
– za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov, govedine pa kar 10.000 litrov;
– porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane;
– za 1 kg mesa, ki nudi 1.000 kalorij energije, se porabi 40.000 kalorij fosilnih goriv;
– pri 2,23 milijardah ton svetovnega pridelka žita in pri okoli 6,4 milijardah prebivalcev na svetu bi lahko vsak človek dnevno razpolagal z 957 g žita – če ne bi polovice žita porabili za živalsko krmo; če bi ljudje živeli vegetarijansko, ne bi bilo nobenemu človeku na tem planetu treba stradati;
– delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85 % – to je skupaj 24 milijonov ton letno;
– 50 % onesnažene vode v Evropi je povzročila množična živinoreja; živali, ki jih redijo za človeško prehrano, samo v ZDA proizvedejo 130-krat več iztrebkov kot vse svetovno prebivalstvo: 39.000 kg na sekundo;

EU podpira živinorejsko industrijo

Skupek intervencij EU in neposredna podpora živinorejski industriji v letu 2007 sta znašala 3.500.704.000 evrov.

Davek na luksuz

»Mislim, da bi bilo učinkovito uvesti davek na živalsko krmo,« pravi Annika Carlsson-Kanyama. »Cene zrnja se vzdržujejo na visoki ravni zaradi povpraševanja rejcev živine in povpraševanje se bo predvidoma še povečalo. Če bi bila krma dražja, bi bila dražja tudi proizvodnja mesa, hkrati pa bi se lahko pocenili rastlinski pridelki, namenjeni človekovi prehrani. Bogati ljudje, ki uživajo veliko mesa, bi bili deležni negativnih učinkov, revni, ki ga uživajo le malo, pa pozitivnih.«

Prepovedali vodo v plastenkah

O škodljivosti plastenk smo že veliko pisali z okoljskega in zdravstvenega vidika.

Pred mesecem dni pa je svet obkrožila novica, da so se prebivalci avstralskega mesta Bundanoon odločili za prepoved prodaje vode v plastenkah. So tudi proti prodaji drugih pijač v plastenkah.

Njihovi razlogi so ekološko-gurmanski. Ugotavljajo, da se bodo na ta način izognili nepotrebnim smetem, da ne bodo za potešitev žeje kupovali prevelikih plastenk, ki jih silijo, da zaužijejo več pijač, kot bi jih sicer potrebovali, in da bodo na ta način spodbudili ponudnike, da vrnejo v prodajo steklenice, ki zagotavljajo najboljšo kakovost in okus vode in drugih pijač.

Kdo pravi, da majhni ljudje ne morejo sprementi okolja? Vaš denar odloča, komu boste dali moč. Prenehajte kupovati vodo v plastenkah in kmalu boste opazili spremembe v ponudbi.

Eko inštitut iz Ljubljane je izračunal, da ustekleničena voda stane 1000-krat več kot voda iz vodovoda. Seveda tudi ta ni vedno kakovostna, zato je bolje vodo za uživanje filtrirati, okrog pa jo prenašati v neoporečnih termovkah, stekleni embalaži ali bidonih, ki imajo vgrajeno filtrirno napravo.

Vir: www.zazdravje.net

Oglas