Predgovor dr. Brucea H. Liptona
Evolucijo zaneti kriza. Kolektivna narava trenutne globalne krize je jasen znak, da je človeštvo na pragu radikalnega evolucijskega preobrata. Navdušujoče raziskave vodilnih znanstvenikov razkrivajo, da bo vsak od nas dejavno sodeloval pri tej največji dogodivščini v vseh človeški zgodovini – pri evoluciji zavesti. Počaščen sem, da lahko uresničitev naše evolucijske usode podprem tudi tako, da napišem uvod v knjigo Iskanje življenjske vizije, življenje spreminjajočo tehnologijo, ki lahko globoko vpliva na usodo človeške civilizacije. Znanost zdaj dokazuje, da smo sredi šestega velikega izumrtja življenja na Zemlji. Na žalost to izumrtje vpliva tudi na usodo človeške civilizacije.
Prvih pet izumrtij, v enem od katerih so izginili dinozavri, se je zgodilo zaradi fizičnih dejavnikov, kot so na primer kometi ali asteroidi, ki so padli na Zemljo. Toda po znanstvenih podatkih smo za trenutno izumrtje neposredno krivi ljudje. Prepričanja, ki jih imamo o sebi, in vloga, ki jo igramo na Zemlji, uničujejo naše okolje in mrežo življenja na Zemlji. Sodobna znanost je bila več kot dvesto let vir »resnic«, na podlagi katerih smo oblikovali svoj pogled na svet. Toda kulturna zgodba, osnovana na teh resnicah, nas zdaj vodi k lastnemu izumrtju. Če želimo, da se naš svet spremeni, moramo najprej spremeniti svoj pogled na svet in še posebej nase – spremeniti moramo zgodbo o sebi. Dobra novica je, da vodilna znanost zdaj razbija stare mite in spreminja temeljna prepričanja, ki oblikujejo našo kulturo in usodo človeške civilizacije. Nedavna znanstvena odkritja nam ponujajo privlačno in upanja polno novo zgodbo, ki je tako zelo izven okvirjev konvencionalne modrosti, da celo znanost težko sprejema njene implikacije. Nova zgodba znanosti temelji na harmoniji, povezanosti, življenju in ljubezni.
Če želimo učinkovito prispevati k evoluciji človeštva in preseči globalne izzive, ki nam trenutno grozijo, se moramo najprej znebiti ideje, da smo žrtve, in spoznati resnico o tem, kdo v resnici smo. Zaradi konvencionalne znanosti smo začeli verjeti, da smo ljudje genetsko programirani biokemijski roboti, ki nimajo nadzora nad svojim življenjem. V nasprotju s tem nam nedavni napredki v vodilnih znanostih razkrivajo radikalno »novo biologijo«. Kot pišem v svoji knjigi Biologija prepričanj >> odkritja v kvantni fiziki in celični biologiji zdaj razkrivajo ključno vlogo duha (v fiziki se imenuje polje) in uma kot ustvarjalnih sil, ki nadzorujejo naše vedenje in genetiko.
Novoodkrite biološke poti razkrivajo mehanizme, s pomočjo katerih naše misli, vedenja in prepričanja ustvarjajo naša telesna stanja in izkušnje v zunanjem svetu. Razumljivo je, da so številni ljudje skeptični do tega zaključka preprosto zato, ker naša življenja redko odsevajo želje in hrepenenja, ki jih skrivamo v mislih. To še poslabšuje dejstvo, da tudi s priljubljenim »pozitivnim mišljenjem« (nadzorovanjem misli) le redko uspešno spremenimo svoje življenje.
Na srečo nove raziskave ponujajo uvide, kako se lahko opolnomočimo, razrešimo to težavo in ustvarimo Nebesa na Zemlji. Skrivnost te težave namreč je, da nismo v celoti razumeli narave in odnosa med dvema različno delujočima deloma uma: podzavestjo in zavestnim umom. Zavestni um je sedež osebne identitete, ki jo povezujemo z »jazom«, virom ali duhom. Ta ustvarjalni in razmišljujoči um premišljuje o naših željah, hrepenenjih in aspiracijah ter deluje na njihovi podlagi. Zavestni um ni omejen s časom, ker nam misli omogočajo, da podoživimo pretekle izkušnje ali izkusimo vizije prihodnosti. V nasprotju s tem podzavestni um ni razmišljujoč niti ni preveč ustvarjalen. Podzavestni um vsebuje nepredstavljivo mogočen mehanizem snemalnika, ki je milijonkrat močnejši od zavestnega uma.
Naša podzavest sproža naše navade, vnaprej programirana odzivna vedenja, ki smo jih pridobili iz genetskih instinktov in lastnih življenjskih izkušenj.
Temeljni vedenjski programi so se v naši podzavesti oblikovali med spočetjem in šestim letom starosti. In tukaj se skriva past – te podzavestne programe, ki oblikujejo naše življenje, smo v podzavest »naložili« neposredno prek opazovanja svojih prvih učiteljev: staršev, sorodnikov in krajevne skupnosti. Toda kot dobro vedo psihologi, se mnoga zaznavanja, ki smo jih o sebi prejeli v tem kritičnem obdobju, kasneje izražajo kot omejujoča prepričanja, ki nas v življenju ovirajo. Delovanje podzavestnega uma je vedno usmerjeno v sedanji trenutek in preteklosti ali prihodnosti ne prepoznava zlahka. Medtem ko je zavestni um zaposlen z razmišljanjem, ne opazuje sedanjega trenutka. Posledično naše vedenje upravlja vedno oprezen podzavestni um. Pomembno je razumeti, da se običajno ne zavedamo svojih podzavestnih vedenj, medtem ko se odvijajo, ker naš zavestni um ni prisoten, zato se takrat ne opazujemo.
Kaj je torej razlog, da se naše življenje ne ujema z našimi željami in hrepenenji?
Nevroznanstveniki pravijo, da zavestni um uporabljamo le približno pet odstotkov svojega časa. Večina naših odločitev, dejanj, čustev in vedenj temelji na podzavestnih programih. In ker temeljni vedenjski vzorci, ki bivajo v podzavesti, večinoma temeljijo na drugih ljudeh, postane jasno, da ne živimo svojega življenja, temveč življenje drugih ljudi. In kar je še huje, ta omejujoča vedenja uporabljamo, ker naš zavestni um ni prisoten, zato se običajno niti ne zavedamo, da si s svojimi dejanji škodimo.
Kako bi bilo, če bi lahko bili zavestno prisotni v stanju, ki se imenuje čuječnost, ne da bi se zanašali na te podzavestne programe? Večina ljudi je to že izkusila med zaljubljenostjo. Zaljubljenosti pravimo tudi obdobje medenih tednov, ko smo prekipevali od zdravja in sreče, imeli obilo energije in je bilo življenje tako lepo, da smo komaj čakali naslednji dan.
V resnici smo takrat izkušali Nebesa na Zemlji. Obdobje medenih tednov traja tako dolgo, dokler življenje ne postane tako zaposleno, da naš zavestni um odplava, ker misli usmerimo na življenjske strategije. Tedaj začnemo spet uporabljati vedenja, ki so bila med obdobjem zaljubljenosti skrita v nedejavnem podzavestnem umu in s katerimi sabotiramo zvezo. Ne glede na njeno dolžino izkušnja medenih tednov ni naključje. Je neposredna posledica tega, da uresničujemo želje in hrepenenja svojega zavestnega uma. Naše življenje se iztiri, šele ko nadzor znova prevzamejo disfunkcionalna družinska in kulturna vedenja, ki so programirana v našo podzavest.
Zelo pomembno je vedeti, da omejujoči podzavestni programi niso nespremenljivi. Ljudje imamo moč, da spremenimo svoja prepričanja in v tem procesu prevzamemo nadzor nad svojim življenjem. Samo predstavljajte si, kako bi bilo, če bi v svoji podzavesti imeli enake programe, kot jih imate v zavestnem umu; tedaj bi vse svoje življenje izkušali Nebesa! Kaj bomo storili zdaj, ko vemo, kaj je o pravi naravi človeške narave odkrila znanost? Kako se lahko osvobodimo osebnega in kolektivnega programiranja omejitev? Spreminjanje podzavestnih programov zahteva sprožitev drugih procesov kot zgolj pogovarjanje s svojo podzavestjo, še posebej ker v podzavestnem umu, ki deluje kot snemalna naprava, ni nikogar, s katerim bi se lahko pogovarjali. Osnovni mehanizem, s katerim po šestem letu starosti v svojo podzavest programiramo nove navade, je ponavljanje istih vedenj, zato moramo vaditi. Evolucija – tako kot Nebesa – ni cilj, temveč praksa.
Katere prakse, ki nas bodo spomnile na to, kdo v resnici smo, lahko uvedemo v svoje vsakdanje življenje?
Menim, da je eno najbolj učinkovitih orodij za spreminjanje svojih omejujočih prepričanj prav ta knjiga. Proces iskanja vizije nas pri tem podpira, tako da našo pozornost preusmeri od načinov, na katere sabotiramo svoj uspeh, in razkrije, da ti načini niso naravni del nas – da smo zgolj posledica vedenjskih programov, ki so se v našo podzavest naložili v otroštvu. Proces iskanja vizije se osredotoča tako na miselne in vedenjske vzorce, ki se jih moramo znebiti, kot tudi na ustvarjanje novih vedenj, s pomočjo katerih bomo pridobili ustvarjalni nadzor nad svojim življenjem. Ko prepoznamo svojo zmožnost, da spremenimo svoje programiranje, se iz pasivnih žrtev spremenimo v odgovorne soustvarjalce. Naš planet bo čudežno ozdravljen, ko bomo sprejeli svojo novo odgovornost, da kolektivno skrbimo zanj. Ta knjiga nam ponuja priložnost, da to prepričanje zasidramo v svojem srcu in umu ter začnemo živeti na podlagi teh resnic. Ta pomembni prispevek bo pomagal, da se naš svet dvigne iz teme v spontani zavestni evoluciji ljudi.
– dr. Bruce H. Lipton, avtor knjig Biologija prepričanj>>, Učinek medenih tednov>> in Spontana evolucija>>
