Daj si darilo – pokloni si čas samo zase, ker se imaš rad in zdravo sebično misliš najprej nase.
Ne, kratek verz iz uvoda ne cilja na egoizem, v katerem sebično postavljamo lastne interese in cilje pred vse ostalo, ne ozirajoč se na okolico, zlasti ljudi, s katerimi tkemo takšne in drugačne vezi.
Cilja na dejstvo, da se v osnovah samospoštovanja, na katerega podlagi mora biti zgrajena tvoja naklonjenost sebi, moraš ceniti do meja, kjer se zavzameš zase, da zaščitiš svoje energije, svoj notranji mir in nenazadnje posredno tudi zdravje. In splošno znano dejstvo je, da je polnjenje baterij glavnina prizadevanja za kvalitetnejše bivanje.
Resda ti prijetna družba, sproščen pogovor, včasih bučne zabave in nenazadnje utrip okolice, ko se odpraviš ven, v svet, dajo veliko (dodatnega) navdiha, te sprostijo in spravijo v ugodnejše razpoloženje, ampak moraš znati z zdravo mero kritike pogledati nase (in vase) in se sem ter tja vprašati naslednje:
-Se morda skrivam pred lastnimi občutki tako, da se zaposlim s tujimi in raje razmišljam o tujih življenjih, tujih težavah?
-Ali bežim pred samim sabo, ker imam v sebi nerazrešeno stisko, ki mi jo druženje in socialni stiki pomagajo potlačiti, ker se z njimi zamotim?
Če si si na vsaj eno od vprašanj, potem ko si se zamislil(a) nad njihovo vsebino, odgovoril(a), obstaja velika verjetnost, da imaš razvado, da se vselej okupiraš z zunanjim svetom, ker ne znaš biti sam(a) za dlje ali pa ne veš kako to kvalitetno izvesti. Če te zanima nekaj več o temi kot tudi praktični nasveti oz. ideje, kako kvalitetno preživeti čas sam(a) s sabo, vabljen(a) h kliku na naslednjo povezavo: , tu pa naj ostanem zgolj v literarnih sferah duhovnosti in psihologije in v okviru izbrane teme.
Torej če imaš navedeni problem, ni v tem nič tragičnega. Ima ga ogromno ljudi, ki se ga sploh ne zaveda, ker se ne poglobijo vase do te mere, da bi svoj beg pred sabo opazili. Je pa to nesporno rešljiva težava, v kateri lahko svoje minuse hitro in uspešno prekonventiraš v pluse.
V času, ko smo sami na podlagi zavestne odločitve za (delno, ker stiki z zunanjim svetom so vseeno potrebni za naš razvoj kot sem že pisala tu gor o pomenu komunikacije – to temo najdete med mojimi članki tu) izolacijo, lahko naredimo ogromno dobrega zase. Čas zase je brezplačno darilo sebi, ki je brezplačno v kontekstu, da nima cene, ima pa neprecenljivo vrednost. Ne stane nas nič več od plezanja iz (na dolgi rok škodljive!) cone udobja, prinese pa nam (na dolgi rok potrebno!) spremembo na bolje. In gre za tisti level spreminjanja svoje notranjosti in preko nje nas v srečnejšo osebo.
V času, ko se iskreno posvetimo sebi, si priznamo, kaj nas teži v miru in tišini v smislu izklopa iz ritma okolice. Šele takrat bomo lahko resnično nekaj naredili na sebi in napredovali. In kmalu postane naša navada uživati v družbi samega sebe, užitek biti “ti”. Zadovoljstvo s sabo vodi v zadovoljstvo s svojim življenjem in vse večje sprejemanje vsega lepega odprtega uma in srca.
In ko se boš navadil(a) samega sebe v samoti, se boš že bolje poznal(a) in spoznal(a) boš tudi, da si vir, ki ga je treba še in še počrpati, iti dlje in globlje in uživati v vseh odkritjih, na podlagi katerih lahko (z)rasteš, če si le dovolj progresiven/-na v svojem angažmaju za osebni napredek, osebno in duhovno rast in razvoj.
Človek, ki res uživa v tem, kar v svojem bistvu je, se sprejema v popolnosti in je srečno bitje. Kot kovač svoje sreče moraš tu pogumno poprijeti za orodje in kovati železo, dokler je še vroče – preden na dan ne bodo prišle nerazrešene stiske in ti začele greniti vsakdan, da ti tudi družba več ne bo dala tistega pravega zadovoljstva. Seveda moj namen ni bralca prestrašiti z grožnjami v primeru neupoštevanja dobrohotnega nasveta, a dejstvo je, da se moraš sam s sabo slej ko prej soočiti, če ne, te bo v to prisililo življenje samo – prisilile te bodo preko njega v to okoliščine, s katerimi se boš vse težje spopadal(a) in zato boš primoran(a) ukrepati. Ukrepaj preventivno, da se izogneš kasnejšu plezanju iz jame, ker bo takratno plezanje daljše in napornejše.
Tudi vesolje in zakon privlačnosti te nagradita, če le izkazuješ sebi in vesolju hvaležnost za svojo rast na podlagi priložnosti, ki ti jih ponudi življenje. Nagrada je sprotna in po obrokih – vidiš vse več znakov, da si na pravi poti. In v smislu dela na tem, da si lahko kvalitetno sam(a) s sabo in sproščeno uživaš v času zase, boš tudi vedel(a), da si na pravi poti, ko bo skozi tvoje telo pred spancem zavel občutek pomirjenosti s sabo in svetom, prepleten z občutkom pristne sreče, ki bo v tebi prižgala gumb za ravno pravšenj (prijeten) notranji nemir, da boš pred spanjem moral(a) nujno še (vsaj na kratko) pomeditirati, da bo jutranje zbujanje entuziastično in obenem sproščeno.
Uživaj (s sabo in v sebi!),
Wingia
