Dvajset menihov in ena nuna, ki ji je bilo ime Ešun, so se urili v meditaciji pri nekem zenovskem mojstru.

Kljub obriti glavi in zelo preprosti obleki je bila Ešun na pogled zelo mična. Več menihov se je na skrivaj zaljubilo vanjo. Eden med njimi ji je napisal ljubezensko pismo in ji predlagal skrivno srečanje.

Ešun na to pismo ni odgovorila. Naslednji dan je mojster kot običajno najprej vsem učencem predaval. Ko je umolknil, je vstala Ešun. Obrnila se je k piscu pisma in rekla: »Če me res tako zelo ljubiš, pridi zdaj sem in me objemi.«