Simbolizem renesančnega slikarstva

Renesansa. Že samo ime obdobja pomeni preporod. Ljudje se prebujajo iz zimskega sna. Človek ozavešča sebe kot svobodoumno bitje po stoletjih dogmatizma in bogaboječnosti.

V arhitekturi se je gradilo, kar se ni znalo od propada Rima. Ustvarjali so se kipi, ki so človeka postavljali ob bok Bogu. Slikarstvo je dobilo perspektivo. Ljudstvo se je množično opismenjevalo.

Vsak razcvet mora temeljiti na nekih vodilih, na nekih idejah. Od kod je hranilo jemal razvoj Firenc 15. stoletja, ki so bile srce renesančnega gibanja?

Seveda, v ozadju je bilo idejno, filozofsko gibanje. Pod pokroviteljstvom bogatih mecenov so se znova zbirala dela velikih pozabljenih modrecev antike, od Platona do Plotina, a tudi starejša dela in pa vzhodna književnost.

Ustanovila se je filozofska šola, kjer so se lahko mojstri umetniki tistega časa hranili, kjer so črpali navdih za svoje delo, mu dajali smer, vizijo. Prečiščeni, sveži pogledi na smisel in namen človeka in stvarstva so tako dobili svoje konkretne oblike na platnih, v kamnu, v poeziji.

Ideje, ki so želele prevetriti statičnost srednjeveške misli, so dobile svojo podobo v umetninah v obliki alegorij znova skozi like antične mitologije. Kaj so sporočale ljudem tistega časa? Nosijo sporočilo, ki je lahko vredno tudi za nas danes?

In nenazadnje – zamislimo se o veličini in smiselnosti takšne umetnosti, ki nosi bogato sporočilnost, ki prebuja človeka, ne le (čeprav tudi) skozi lepoto, ampak tudi skozi globoke filozofske ideje, ki jih upodablja!

KJE? Wolfova 8, Ljubljana

Udeležba na predavanju je brezplačna, prijava ni potrebna.