Draga botika

Lahko preteče en dan. ..

Lahko preteče eno leto. Lahko preteče deset let. Nič bistvenega se ne spremeni. Moji dragi, ki nimajo več zemeljskega telesa so še vedno v meni.

Priznam… Želela sem si, da me vidiš in pospremiš na maturantski ples. Saj veš… Dogovorjeni sva bili, da mi plačaš frizerja. 😉 Bila bi tako srečna, saj bi te lahko povabila zraven. Spoznala bi mojega fanta. Poveselili bi se ob mizi mojemu uspehu in odraslosti. Nasmejali bi se najinim prigodam. Lahko bi se objeli, stisnili druga k drugi. Veš še vedno se spomnim kako sem ti prevezovala tvoje rane na nogah, populila bi ti obrvi, ti šla v trgovino. Poslušala bi tvoje zgodbe iz preteklosti. Ti veš, kako zelo rada sem jih poslušala in kako zelo rada sem prišla k tebi. Vsake počitnice sem želela preživeti pri tebi. Bila si tako srčna in pogumna ženska. Občudujem te. Ženske smo zmožne veliko dati čez. Dobila si medaljo za posebne zasluge v 2. svetovni vojni.

OGLAS

Še vedno sva skupaj. Dostikrat se mi sanja o nama. Vem, da se imata najine dve dušici skupaj zelo lepo. *<3*

Spominjam se te… Ne le prvega novembra. Velikokrat. <3 So dnevi ko mi ti zavrtiš pesem, ki me spominja na eno noč, ko sem prespala pri tebi (in se sredi noči zbudila) in so dnevi, ko si jo zavrtim sama…

(vir slike:

Rada te imam,

                        Suzana in Anita